Tiskane izdaje
Na desettisoče nezadovoljnih je minule dni z zasedbo newyorških ulic protestiralo proti vplivu finančnih korporacij, ki so povzročile globalno krizo, in vse večji neenakosti v ameriški družbi.
Za prihodnji konec tedna napovedujejo podobne demonstracije še po drugih mestih, tako v ZDA kot po drugih državah, kjer so davkoplačevalci reševali finančno industrijo, sami pa še naprej trpijo zaradi posledic njenega ravnanja.
V vmesnem času, v četrtek, bo en shod tudi v Ljubljani.
Njegovega namena sicer ne gre primerjati z globalnimi demonstracijami, kljub vsemu pa kaže na slovensko družbeno realnost. Državljanska pobuda, ki jo je podprla stotnija bolj ali manj prepoznavnih imen iz sveta znanosti, umetnosti, medijev, športa in gospodarstva, bo v središču Ljubljane organizirala zborovanje, ki so ga poimenovali Za prostore svobode. Zavzemajo se, kakor poudarjajo, za odprto, ustvarjalno in neizključujočo družbo. Svoje delovanje sicer nameravajo zasnovali širše, iztočnica za ustanovitev tribune pa je bil diskurz, ki je spremljal sprejemanje družinskega zakonika.
Le nekaj tednov pred tribuno je svoja imena za enake pravice vseh otrok – torej prav tako v podporo zakoniku – zastavila druga skupina uglednih Slovencev.
Svojo civilno iniciativo so poimenovali Za enake pravice. Vprašanje, ki se postavlja kar samo od sebe je, zakaj sta se obe iniciativi pojavili oziroma oglasili šele zdaj, ko je jasna že pobuda za referendum o družinskem zakoniku in njegova ustavna presoja, ter po tem, ko so nasprotniki tako imenovane reforme družinskega prava že več kot poldrugo leto zelo glasni v prepričevanju javnosti s svojimi argumenti.
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki je predlagala referendum in v njegovo podporo v vsega dveh dneh zbrala 27.000 podpisov državljanov, je obema skupinama izrekla svojevrstno »dobrodošlico« v javnem prostoru z zapisom na spletni strani 24kul.si.
V njem je bilo mogoče prebrati, da »smo priča programiranemu in iz ozadja vódenemu nastanku t. i. civilnih iniciativ v podporo kontroverznega družinskega zakonika«. Obtožujejo jih tudi, da so zagovorniki socialnega eksperimenta nad otroki in da bodo v referendumski kampanji »brezkompromisno vsiljevali interese in privilegije homoseksualnega lobija«.
Čeprav tega »pozdrava«, ki so ga objavili 2. oktobra, danes ni mogoče več najti, ker ga je zamenjala bistveno spravljivejša izjava Aleša Primca, da »vse tovrstne pobude pozdravljamo in se veselimo kulturnega in strpnega dialoga z njimi«, pa potrjuje, da so tribune, kot sta Za prostore svobode in Za pravice vseh, potrebne.
Pavšalne diskvalifikacije vsakogar, ki ne misli enako, bi morale spadati v neke druge čase. Nihče ne bo dobil pravice do posvojitve otroka, ker to pač ni pravica, ampak se bo samo uredil položaj tistih otrok, ki so že v takšnih skupnostih; še naprej bodo zakonsko zvezo lahko sklenili samo moški in ženske. Prav vsi otroci imajo pravico do ljubečih staršev, to je univerzalni aksiom, in noben zakon jim tega ne bo niti dal niti vzel.
Ustavno sodišče je prejšnji teden soglasno odločilo, da je poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu v Ljubljani protiustavno, ker krši načelo spoštovanja človeškega dostojanstva. Pravni strokovnjaki si ne upajo napovedati, kako bo sklenilo v primeru družinskega referenduma. A če ga bo dopustilo, utegne biti prav človeško dostojanstvo, ki je v času globalne krize že tako čedalje huje kršeno, eden glavnih talcev referendumske kampanje.
