Za Slovenijo v Bruslju pravo ne velja

Če drži neuradna informacija, da imajo pravniki evropske komisije glede tožbe proti Sloveniji na Sodišču EU, ki jo je komisija vložila zaradi slovenske kriminalistične preiskave suma nepravilnosti pri sanaciji bank, negativno mnenje, je to slabo. Iz več razlogov.

Najprej zato, ker napotuje k sklepu, da je moralo biti s sanacijo bank leta 2013 pri nas dejansko nekaj hudo narobe. Tako zelo, da se je vrh evropske politike odločil za politično, ne za pravno utemeljeno tožbo proti naši državi. Če komisija ravna v nasprotju z mnenjem svojih pravnikov, želi torej Bruselj zadevo, ki je slovenske davkoplačevalce stala več milijard evrov, številni pa so ob sanacijskem izbrisu ostali tudi brez življenjskih prihrankov, pomesti pod preprogo.

Slovenija, mala članica EU brez posebne teže, je bila že od začetka kriminalistične preiskave deležna pritiskov iz Bruslja in tudi Fankfurta, kjer ima sedež Evropska centralna banka. Politiki v Ljubljani v tem primeru niso sklonili glave, nesuvereno počepnili in preprečili, da bi kriminalisti nadaljevali preiskavo in poskušali priti zadevi do dna.

Slovenija zdaj pripravlja odgovor na konec aprila vročeno tožbo proti naši državi, ki nas je uradno doletela zaradi različne razlage pojma arhivov EU in ECB oziroma njihove nedotakljivosti. Ministrica za pravosodje Andreja Katič odločno podpira naše organe pregona pri preiskovanju okoliščin za slovenske državljane zelo pomembnega primera, saj se, kot pravi, zavzema za Evropsko unijo, ki temelji na načelih vladavine prava, javnosti in transparentnosti delovanja institucij. To pa je tudi izhodišče za odgovor Slovenije na tožbo evropske komisije.

Konec lanskega leta je bila zaradi dogajanja v zvezi s sanacijo NLB vložena kazenska ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada proti nekdanjim najvišjim predstavnikom slovenskega regulatorja bančnega sistema. Kriminalisti so ugotovili, da obstaja utemeljen sum, da so bančni sanatorji vedeli, da finančna in računovodska ocena premoženja in kapitala NLB ni bila pravilna, da je šlo za hipotetično simulacijo, ki ni predstavljala poštene slike in da ni bilo vzrokov za stečaj banke. Na dan prihajajo nove, skoraj neverjetne podrobnosti takratnega dogajanja. Če se sumi potrdijo in se izkaže, da so se odgovorni lotili sanacije bank »po domače«, bo sklenjena tudi kakšna kariera, v financah in tudi slovenski politiki.