Tiskane izdaje
Komentatorski dvojec vsak atletski večer briljira z dovtipi, asociacijami, norčavimi idejami itd.
Ni potrebe, da bi začeli z ugotovitvijo, kako v času olimpijskih iger na programu Televizije Slovenija dnevno ustvarijo po 12 ali več ur programa, v glavnem vse v živo. Res izjemen zalogaj. Toda to je njihov posel, za to so plačani. Program olimpijskih iger, izvedba tekmovanj, razpoložljivost zvezdnikov in vse, kar gre zraven, so že dolgo prilagojeni televizijam, ki prispevajo mastne denarje za odkup pravic. Saj res, koliko je naša nacionalka odštela za pravice londonskih iger in koliko stroškov z izvedbo je imela?
Kolegi iz javnega zavoda so na Kolodvorski pripravili klasični olimpijski studio, kjer voditelji gostijo tako ali drugače povezane osebe z aktualnim dogajanjem na Otoku. Nič novega. Škoda, da so Saša Jerkovića poslali v britansko prestolnico. On je perjanica studijskega programa, rojen za klepet z gosti, kolegi na terenu in podobno. Verjetno mu je po dolgih urah voditeljstva v domači hiši pripadla neke vrste nagradna naloga, da izbrska čim več zanimivih zgodb iz Olimpijskega parka in londonskih ulic.
Tudi tokrat se moramo obregniti ob zadržano ustvarjalnost snovalcev olimpijskega programa. Verjamemo, da je v razmerah, ki vladajo v javnem zavodu, vse prepuščeno športnemu uredništvu. To je velika napaka. Takšna količina programskega časa v studiu zahteva še koga drugega, ki bi znal dodatno oplemenititi žlahtno športno dogajanje in poročanje o njem. Olimpijske igre so globalni dogodek, velik šov, torej se iz tega da potegniti veliko več kot strogo suhoparni športni format televizijskega pokrivanja. Škoda, saj s tem nacionalka izgublja simpatije in ugled, ki bi ji sicer pripadali.
Na prizoriščih tokrat obogatitev predstavljata Sara Oblak in Andreja Okorn, ki kot leteči reporterki lovita izjave slovenskih športnikov in (končno!) tujih zvezdnikov, do katerih se lahko dokopljeta. Punci si zaslužita pohvale tudi za številne prispevke, čeprav bi lahko tu in tam z vprašanji za sogovornike ali v podajanju zgodbe izrazili še kakšen dvom, dilemo, kritiko, komentar ... Razumemo, da je RTV Slovenija partner Olimpijskega komiteja Slovenije, zato pa še ni treba biti bolj papeški od papeškega.
Podpiramo afirmativnost pod okriljem nacionalnega naboja in patriotizma, a naj se novinarsto ne umika piarovstvu. Športniki so zelo dojemljivi, vsi znajo proslavljati in mnogi pa znajo odgovoriti tudi na argumentirane kritike. Še najtežje pa prenašajo pokroviteljsko božanje novinarjev pred kamerami. Razen če je s tem olimpijskim rodom kaj drugače. Z gledalci pač ni.
In vse nas ob preverjeni strokovnosti izjemno zabavata Andrej Stare in Peter Kavčič. Komentatorski dvojec vsak atletski večer briljira z dovtipi, asociacijami, šalami na lasten in tuj račun, norčavimi idejami, kritikami režiserjevih spodrsljajev itd. Kot da sta se navzela angleškega sloga komentiranja. Hvala vsem in vsemu, ki so pripomogli temu, da doktorja in Perota spremljamo v takšni izvedbi. Nič ne bo narobe, če jima šefi namenijo izdatno nagrado, saj predstavljata dodano. Prav tako ne bo napak, če njuni kolegi poskrbijo za "the best of" njunih najbolj žlahtnih komentarjev. Gledalci hočemo še! Nikar se ne sramujte šova, ustvarjate televizijo! Če sta omenjena zasenčila Usaina Bolta na stotki, potem kujte železo, dokler je vroče.
Ker smo navijači in patrioti, še en poziv holivudarjem: prosimo, vsak dan zavrtite predstave naših asov, ki so osvojili kolajne. Potrebujemo navdih, okrepiti moramo samozavest. Nacionalna bit je namreč pošteno načeta, olimpijske igre pa so že pri koncu.
