Začetek konca

Levosredinska vlada konec tega tedna uradno vstopa v drugo polovica mandata in - očitno - tudi v začetek svojega konca. Desus se je z odločitvijo, da ne bo podprl predlogov proračunov za prihodnji dve leti, že močno približal zasilnemu izhodu. Če peterica Desusovih poslancev v parlamentu čez mesec ne bo glasovala niti za pokojninsko reformo, bo Erjavčeva stranka dejansko prestopila na drugo politično stran. Tudi če je Pahor ne bo formalno izključil, so bila namreč njegova sporočila v zadnjih dneh nedvoumna: kdor ne bo podprl pokojninske reforme, ne sodi (več) v njegovo koalicijo.

Koliko prostora za kompromis je še ostalo, ta hip ni najbolj jasno. Prav veliko zagotovo ne. Parlamentarna večina je, seveda brez Desusa, sinoči že sprejela četrtinsko zamrznitev pokojnin v prihodnjem letu, in ne polovične, kot je le nekaj ur prej pri Pahorju zahteval Erjavec. Kar pomeni, da se koalicijska četverica ne more pogajati o ničemer več. A ker so v realni politiki presenečenja vedno mogoča, ker je časa do »usodnega« odločanja o pokojninski reformi še nekaj in ker Erjavec in Desus dobro vesta, da se prehitri odhodi iz vlade še nobeni stranki doslej na volitvah niso obrestovali, tudi tokrat nekaj manevrskega prostora vendarle še ostaja.

A tudi če ga ne bo in bo Desus vendarle odšel iz vlade, predčasnih volitev ne bo, ker si poslanci zagotovo ne bodo pripravljeni sami skrajšati štiriletnega mandata. Začelo bi se lahko le mučno obdobje iskanja politične večine v parlamentu - ki jo vlada s trojico nepovezanih poslancev in dvema poslancema narodnostnih skupnosti teoretično ima, a le za las in ne za vse odločitve -, spet bi iskali novega mandatarja, sklepali nova zavezništva. Začel bi se torej čas hude politične krize, mrtvega teka, paralize odločanja.

Odgovornost, ki jo ima (zlasti) vladajoča politika, je torej zelo velika in presega parlamentarno matematiko. Pokojninsko reformo in zakon o malem delu - seveda tudi zakon o RTV, ki pa očitno sploh ne spada več med vladne prioritete - čaka še referendumsko odločanje. In ker bomo na koncu zadnjo besedo imeli državljani, mora politika zelo paziti na to, kaj dela - in tudi na to, kaj sporoča. Na polovici mandata je vladna koalicija, tudi Desus, pred zares usodnimi odločitvami, zase, še bolj pa za državo, ki jo vodi. Ne samo zato, ker je očitno že na začetku svojega konca.