Zamujena priložnost

Naše življenje se začne z matično celico, oplojenim jajčecem, iz katerega nastane tako imenovana embrionalna matična celica. Ta med razvojem zarodka zori in se diferencira v več bolj ali manj specializiranih celic, katerih skupki sestavljajo tkiva, kot so možgani, kosti, koža in tako naprej.

Nekatere se v telesu ustavijo na manj določeni stopnji razvoja in se v končno obliko diferencirajo šele po potrebi, kot so krvne matične celice in tkivne oziroma odrasle ali mezenhimske matične celice. Največ jih vsebuje kostni mozeg. Te so naravno »zdravilo«, ki podobno kot imunski sistem skrbi za našo obnovo, zato se uporabljajo v regenerativni medicini.

Tudi v Sloveniji se celično zdravljenje že uporablja v različnih vejah medicine, a razvoj področja tako imenovanega »naprednega (celičnega) zdravljenja«, ki se v svetu že vse desetletje eksponencialno povečuje, je pri nas marginalen zaradi slabega financiranja raziskovalne dejavnosti.

Take raziskave potekajo v posameznih laboratorijih, tudi na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB), kjer raziskujemo »molekularno življenje« mezenhimskih matičnih celic in rakave matične celice. Pred leti smo predlagali ustanovitev Centra odličnosti za matične celice, da bi vse ključne raziskave in klinike združili in ustanovili močno podjetje za pridobivanje matičnih celic za zdravljenje različnih bolezni. Predlog je bil z nerazumljivo neprimernimi recenzentskimi pripombami zavrnjen ...

Uspehov takšnega zdravljenja pa se zavedajo naši zdravniki v UKC in na zasebnih klinikah. Celice in celična zdravila jim v večini posredujejo podjetja iz tujine. To je spet ena od zamujenih priložnosti za razvoj biomedicinske tehnologije.

Ironično je, da je letos ena od prioritet slovenskega razvoja v Strategiji pametne specializacije (SPS) prav zdravje, ki je pred kratkim dodelilo podporo le enemu projektu! Glede na vrsto dobrih prijav s tega področja bi politikom in zbornicam lahko pokazala, kje so svetovni trendi in kje je naš raziskovalni potencial. V vesoljskih raziskavah prav gotovo ne – z vsem spoštovanjem do raziskovalcev, ki se pri nas s tem ukvarjajo!

Zato je prav ta mednarodna konferenca »Molekularno življenje matičnih celic« pokazala na pomembnost področja za medicino prihodnosti. Ta bo gotovo usmerjena v celično zdravljenje! Občudujem ne le znanje, ampak tudi povezovalno sposobnost organizatorja, mladega znanstvenika dr. Miho Modica, ki je v program vključil številno slovensko diasporo z najboljših univerz, med njimi Jerneja Uleta (UCL Institute of Neurology London), Jerneja Murna (Univerza Harvard Medical School) in druge.

Najbolj me je osupnila množica študentov in mladih raziskovalcev iz biomedicine, kemije, biologije in biotehnike raziskav ter navzočnost raziskovalcev iz podjetij. Ne nazadnje je k široki udeležbi pripomoglo dejstvo, da je bila konferenca za udeležence brezplačna, saj so jo v celoti podprle tuje institucije.

Naša ARRS že vrsto let finančno ne podpira organizacije mednarodnih konferenc v Sloveniji, ker se ne zaveda pomena izobraževanja študentov in mladih raziskovalcev, ki bi jim tako omogočili neposredne stike z mednarodno znanstveno sfero. Tako se izključuje pomembna možnost internacionalizacije.