Zapletena enačba

Letošnje šibko in presenetljivo gospodarsko okrevanje je seveda dobrodošlo, čeprav se zdi, da ga zaznavajo predvsem statistiki, precej manj pa velika večina državljanov – pa naj gre za dvig prek plač, pokojnin in nasploh življenjskega standarda. Slovenija se počasi pobira po padcu v izgubljeno desetletje: kako globoko smo padli, dokazuje že to, da je hudo skromna, manj kot dvoodstotna rast, zdaj videti kot »dosežek«, še pred desetletjem ali dvema pa bi bila znak za alarm.

Napoved Banke Slovenije o letošnji 1,6-odstotni rasti je realna, a treba jo je vzeti s pogledom naprej in okoli nas. Po optimizmu z začetka tega leta se ekonomske in geopolitične razmere širše po Evropi dramatično slabšajo, ocene BS, da bi Sloveniji posledice ruskih sankcij in ukrajinske krize v dveh letih lahko odnesle do 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (več kot 400 milijonov evrov), pa je treba razumeti zelo resno. Predvsem zato, ker ta udarec z »vzhoda« časovno sovpada z novo krizo »zahoda« evrskega območja, krizo, ki počasi dobiva obliko trojnega V.

Nove napovedi in nova tveganja prinašajo pomembno sporočilo tudi novi vladi in koaliciji, ki jo zdaj čakata prvo kazanje mišic in merjenje moči pri pripravi rebalansa državnega proračuna. Strnili bi ga lahko tudi takole: gospodarska rast, kakršni smo priča zdaj, ni posebno proračunsko izdatna, saj smo že v osmih mesecih presegli dovoljeni primanjkljaj proračuna za vse leto 2014. Prihodnje leto bo za izvoz, naš edini pravi motor, skoraj zanesljivo slabše kot letos. In če bomo zmanjšali porabo, kot od nas zahteva Bruselj, bo rast še nižja. Če pa je ne bomo, bomo verjetno dobili »prisilno upravo« od zunaj. Zapletena enačba torej za Cerarja, Mramorja, Židana, Erjavca in tovarišijo.