Tiskane izdaje
Cene cepljenja proti virusu klopnega meningoencefalitisa (KME) so po državi različne. Danes v Ozadjih ugotavljamo, da so odvisne od tega, s katerim cepivom se cepite (na voljo sta dve), ali to storite v obdobju akcij in katero cepilno mesto izberete. Ta namreč različno zaračunavajo pregled pred cepljenjem in samo aplikacijo cepiva. Nekje je za to treba odšteti sedem evrov, drugod tudi do petnajst. K temu je treba prišteti še ceno cepiva. Ker se ta spreminja glede na spremembe cen pri dobaviteljih, lahko znaša le devet evrov ali največ dobrih 24 evrov za otroke in 27 evrov za odrasle. Slovenski zdravstveni domovi ga ne kupujejo po enaki ceni. Mariborski in ljubljanski sta ga letos od Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dobila nekoliko ceneje kot drugi, saj sta z inštitutom sklenila dogovor o skupnem javnem naročilu.
A ne glede na cene, ki se lahko v času popustov za odmerek razlikujejo tudi do osemnajst evrov, je cepljenje proti KME za večino Slovencev cenovno še vedno nedosegljivo. Štiričlanska družina bi letos za osnovno cepljenje, če bi iskala najugodnejšo različico, odštela 244 evrov, pri čemer je treba upoštevati, da bi se po enega od treh nujnih odmerkov morala odpeljati tudi v bolj oddaljen kraj. Ta, čeprav visoki znesek pa je še vedno 250 evrov nižji od zneska, ki bi ga dva odrasla z otrokoma odštela, če bi plačala redno ceno.
To so zneski, ki jih mnogi potrebujejo za golo preživetje. Če karikiramo, si premožnejši, ki vroče dni preživljajo v urbanih naseljih, med posedanjem po kavarnah ob parkih, na sprehodih s psom in jadranju na morju, zaščito lahko privoščijo, revnejši, ki za lažje preživetje nabirajo borovnice in sekajo drevje, pa so prisiljeni tvegati in se zanašati na naravno zaščito v obliki dolgih svetlih oblačil. Seveda je tudi pri izbiri cepljenja vredno pretehtati posledice in koristi, a strokovnjaki pravijo, da je cepivo učinkovito in varno, neželeni učinki pa redki.
Kakorkoli, visoki stroški so zagotovo eden pomembnih vzrokov za zelo majhno precepljenost proti KME. Pri nas je delež prebivalcev, ki so opravili bazično cepljenje, približno 12-odstoten, redno pa se jih cepi sedem odstotkov. Večina cepljenih pripada skupinam, za katere je cepljenje obvezno: dijakom in študentom, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe, ga plača ZZZS, delavcem pa delodajalec.
V sredo pa bo znano, ali bodo stroški cepljenja iz zdravstvene blagajne kriti tudi za odrasle od 45. do dopolnjenega 50. leta ter otroke v starosti treh let. Zdravstveni svet bo namreč obravnaval predlog NIJZ, naj se program cepljenja razširi. V Avstriji so s cenovno ugodnejšim cepljenjem dosegli kar 88-odstotno precepljenost.
Če bo predlog inštituta za javno zdravje sprejet, bo na leto cepljenih 10.000 otrok in 15.000 odraslih, kar pomeni, da bi uporabili 75.000 odmerkov cepiva. Celoten strošek programa za prvo leto je ocenjen na 2,8 milijona evrov; 100.000 evrov bi zagotovila država, preostalo ZZZS. Tam zato ideji ne bodo naklonjeni. Splačalo bi se jim namreč zaščititi le tiste, ki bodo zboleli. To pa so zagotovo manj premožni.
