Zastrupljeno zaupanje

Svet ne le da drvi v novo hladno vojno, kot pravijo optimisti, ampak je zaradi povsem porušenega zaupanja že krepko v njej.

Objavljeno
15. marec 2018 20.19
Damijan Slabe
Damijan Slabe
Komunikacijsko stoletje? Stoletje digitalizacije, neslutenega razvoja znanosti, robotizacije, povezovanja? Kam neki se je izgubil optimizem s preloma tisočletja, ko je učinek podrtega berlinskega zidu še deloval, ko se je Evropa še združevala, ko so bili korektni odnosi z Rusijo še videti realna možnost in se je marsikomu največji svetovni problem zdelo vprašanje, ali bodo računalniki preživeli preskok s treh devetic na dvojko in tri ničle ali pa se bodo sesuli.

Komaj osemnajst let kasneje, ko je generacija na prelomu tisočletja rojenih šele postala polnoletna, se nam svet sesuva vase in nam kaže, kako po neumnem smo ob koncu prejšnjega stoletja zapravili zgodovinsko priložnost, ko bi lahko po razpadu varšavskega pakta razpustili tudi že zdavnaj »obsoletni« Nato (kot mu pravi Trump – vsaj pri tem ima prav) in mednarodne odnose postavili na povsem nove temelje. Stari so že zdavnaj preživeti.

Zastrupitev ruskega agenta Sergeja Skripala in njegove hčere Julije, ki je ta teden dvignila toliko prahu, namreč ni le nedopusten kriminalno-diplomatsko-vohunski škandal med Moskvo in Londonom. V resnici kaže, kako globoko so že zastrupljeni celotni mednarodni odnosi in kako svet v stoletju, ko komunikacija še nikoli ni bila preprostejša, praktično ne zna več komunicirati. Pogovarja se le še s pozicije sile. Donald Trump, ki brezsramno odpira vse te nove fronte, od trgovinskih do klimatskih in jedrskih, je ponesrečena maskota takih pokvarjenih odnosov. In Vladimir Putin, ki Ameriki v odgovor grozi »s čudovitimi novimi ruskimi jedrskimi raketami«, je njegov pandan. Ronald Reagan in Mihail Gorbačov sta bila v primerjavi z njima čistokrvna pacifista.

Vse bolj grozljivi podatki pa se kopičijo. Po raziskavi, ki jo je ta teden objavil stockholmski inštitut Sirpi, je svet lani za orožje zapravil desetino več kot leto prej. Kar so ogromne vsote. Pri tem se ne oborožujeta le nekdanji supersili, ki ju hitro dohiteva Kitajska, ampak tudi vsi drugi. Saudska Arabija je, na primer, v od nekdaj najbolj kriznem delu sveta, ki so ga vsi svetovni akterji z vojnami v Siriji in Iraku dokončno vrgli iz tira, po podatkih Siprija v zadnjih petih letih kupila 225 odstotkov več orožja, podobno kot njene na nafti in plinu plavajoče sosede pa se na lepem intenzivno zanima tudi za pridobivanje elektrike iz jedrskih reaktorjev. Kar je ob že tako zavrelem verskem in siceršnjem spopadu med Damaskom in Teheranom zelo jasen odraz strahu pred znova jedrskim Iranom (če bi Donald Trump res razveljavil iranski jedrski sporazum) in odličen uvod v nuklearizacijo že tako eksplozivnega Bližnjega vzhoda.

Ne le Severna Koreja in jedrski Kim, tudi ves preostali svet po zgledu Amerike, Evrope, Rusije in Kitajske nepreklicno drvi v novo hladno vojno, ki se ne začenja, kot pravijo optimisti, ampak je že tu. Z vsemi starimi in za povrhu tudi povsem nepredvidljivimi novimi jedrskimi akterji.