Zatišje pred viharjem

Medijska dejavnost, mediji kot institucije in novinarji kot ključni snovalci medijev širše javnosti, tako se zdi, ne zanimajo najbolj. Oziroma je ne zanimajo toliko kot zadnja policijska akcija, zadnji trojni umor in zadnje medsebojno obtoževanje politikov. Mediji preprosto so, in za marsikoga je to, da so, dokler so, dovolj. Spet drugi bi bili srečnejši, če jih sploh ne bi bilo. In vse kaže, da jih bo v Sloveniji v prihodnje vse manj in da bomo bržkone tudi v medijski dejavnosti spet priča kakšni stavki. Razmere so slabe, čeprav glasn(ejš)e razprave o tem stečejo zelo sporadično.

Mediji pač najraje pišejo o drugih in so praviloma zelo zadržani do pisanja o sebi. Zadnjič, ko je bilo medijskih in novinarskih tematik v njih res veliko, je bila na oblasti zelo podobna garnitura, kot je zdaj. In zadnjič, ko je bila na oblasti ta garnitura, so najbolj privlačne tarče za politično uzurpacijo postale vplivne medijske hiše, kot je ta, ki izdaja časnik, ki ga pravkar berete. Ne trdimo, da bo tokrat enako. Nasprotno, upamo, da ne bo. Upamo, da so se režiserji zadnjega medijskega boja naučili, da bi morala politična opcija, ki je zmagala na volitvah, premisliti, preden se spusti v spopad z mediji.

Toda v tem času je, podobno kot v času debelih krav, priložnosti za politično vódeno brkljanje po medijskih hišah in uredniških politikah res veliko. Obstaja pa pomembna razlika med tistim obdobjem in današnjim: danes ni denarja.

Objavljen je razpis za prodajo skoraj 80-odstotnega deleža v vodilnem regionalnem dnevniku Večer, na prodaj je družba Delo. Avstrijska Styria je menda že tako rekoč dogovorjena o nakupu Večera. Govorice, da sta švedski Bonnier in švicarska družba Ringier Axel Springer dogovorjena za nakup Dela, ne potihnejo. Po kuloarjih se že šušlja o vodstvenih in uredniških menjavah. Pri tem bi urad za konkurenco najbrž blagoslovil prodajo družbe Delo švedsko-švicarskemu kupcu, saj je Bonnier s Financami pravzaprav osamljeni jezdec na trgu poslovnih časnikov, medtem ko bi morebitni Styrijin nakup Večera utegnil biti nekoliko bolj zapleten. Če bi varuh konkurence v upoštevani trg zajel tudi Žurnal24 (in zakaj ga ne bi, saj je ta predvsem časnik za oglase, ne za medijske vsebine), bi to enačbo namreč nekoliko zapletlo.

Povrhu je že slišati o menjavah v vrhu Slovenske tiskovne agencije, časnik Dnevnik, katerega solastnica je prav Styria, se uredniško konsolidira, Delo Revije pod Kraterjem menda životarijo, RTV Slovenija umika oddaje... Ne nazadnje smo pred dnevi dobili še novega šefa direktorata za medije, ki je resda nekdanji novinar, a njegovo neizbrano izrazoslovje o dovčerajšnjih cehovskih kolegih ni prav spodbudna popotnica v mandat desne roke superministra Žige Turka, pristojne za medije. Zlasti ker smo po medijskozakonodajnem debaklu levice spet pred novim krogom spreminjanja področnih zakonov. Skratka: pripravite zalogo v shrambah in kleteh, napoveduje se povodenj.