Večinski delež Mercatorja še ni prodan, so pa včeraj nadzorniki Mercatorja skupaj z njegovo upravo naredili nov korak v tej smeri: pripravili so izhodišča za pogajanja s kupci in prodajalci, katerih edini cilj je zavarovati vse ključne interese družbe in zaposlenih. To ni le legitimno, ampak je, kot pravi prvak Mercatorja Žiga Debeljak, dolžnost uprave.
Uprava je s pomočjo svojih pariških svetovalcev v dogovora vnesla vse možne varovalke. Pa bodo prodajalci in kupci privolili vanje? Uprava sklepa, da bodo: ker da se Agrokor kaže kot zelo prizadeven, prijateljski snubec, prodajalci pa »dolgujejo« družbi oziroma upravi za njeno »korektnost« pri dividendni politiki. Če bo doseženo soglasje, bo konzorcij kupcev dobil vpogled v želene podatke: o Mercatorjevih posojilih in največjih nepremičninah. Zastavica bo padla dva dni pred volitvami.
Človek si predstavlja, da so vse to zadeve, ki jih načelno, brez posebnega pompa in s strokovno pomočjo uprave ciljne družbe, opravi glavni prodajni svetovalec. V konkretnem primeru pa so si bili vpleteni očitno preveč navzkriž; uprava ni zaupala svetovalcu, ING, zato je vzela stvar v svoje roke in izsilila konkretne, pravno zavezujoče dogovore. S tem je stopila na rob, ki meji na oviranje prodaje.
Dogovora skrbita za dobro družbe, ne vključujeta pa odnosov s slovenskimi dobavitelji. To bo naslednje obsežno poglavje prodajnega postopka. A medtem ko se nekateri dobavitelji že mehčajo, drugi, predvsem manj konkurenčni, povezavi z Agrokorjem še vedno nasprotujejo. Odločitev bo v rokah urada za varstvo konkurence. Zaradi preteklih slabih izkušenj z Agrokorjem previdnost ne bo odveč, a kakršen koli že bo sklep - živilskih podjetij ne bo rešil pred nujnostjo prestrukturiranja.