Seveda se je mogoče samo strinjati s tem, da predstavlja zmaga Donalda Trumpa veliko politično presenečenje. In to za mnoge: tako za merilce javnega mnenja oziroma volilnih preferenc, ki jih podobno presenečenje v zvezi z brexitom ni izučilo, kot tudi zveneča akademska imena, ki so napovedovala »konec zgodovine«, medtem ko se jim zadnje čase nasprotno dogaja ravno tista »zgodovina«, ki so jo pomagali udejanjati s tem, ko so ljudi v zadnjih treh desetletjih prikrajšali za vsako alternativo politično zamišljenemu neoliberalnemu redu in ekonomskemu hiperglobalizmu. In − kot se lahko poučimo iz zgodovine − dobi v takem vakuumu alternativ(e) priložnost najslabša, tokrat v vlogi nekoga, ki pooseblja, če povzamemo Hannah Arendt, politiko banalnosti, ki nosi s seboj vse potrebno, da se razvije v zgodovini že videno banalnost zla.
Ameriški politični establišment − »sistem«, pri čemer merimo na obe (pre)dolgo časa vladajoči politični stranki skupaj z obema arhaičnima dinastijama (Bushevo in Clintonovo) −, danes žanje tisto, kar je sejal, se pravi »antisistem«. Medtem ko je doma z ničimer regulirana hiperglobalizacija prispevala k neznosnemu povečevanju socialnih razlik in gospodarskemu opustošenje celih regij ter držav, je z vojaškimi intervencijami pod pretvezo širjenja demokracije in državne izgradnje (nation building), predvsem v muslimanskem svetu, zanemarila dotrajano infrastrukturo in nazadnje s tem, ko jo je podredila moči denarja in kapitala (Wall Street in korporacije), postavila v negotovost lastno demokracijo.
Trumpu je seveda treba »priznati«, da je, tako kot drugi rasno, skrajno nacionalistično, demagoško in populistično profilirani politiki v tridesetih letih prejšnjega stoletja v Evropi, v »neoliberalističnem casinu« prepoznal priložnost in – zmagal. Skratka, gre za politika, ki utegne tudi za ceno nadaljnjih delitev v ameriški družbi, to je realno obstoječih rasnih napetosti, pripeljati svojo državo do roba državljanske vojne. Gre za uporabo enostavne politične formule: »nas« (mi) proti »njim« in s kazanjem prstov na »grešne kozle«, tokrat »beli delavski razred« proti drugače »obarvanim« Latinoameričanom, Afroameričanom in navsezadnje tudi ženskam.
Vsekakor pa Amerika in z njo svet po 11. novembru 2016 tako v dobrem kot v slabem ne bosta več enaka kot sta bila doslej.