Zdraviti, ne škoditi

Živimo v času, ko se lahko zgolj čudimo razvoju medicine, ki doživlja premike tako rekoč vsak dan – v kaskadnem kopičenju novih raziskovalnih dognanj, ki, bodisi z novimi zdravili bodisi z novimi načini zdravljenja, omogočajo boljše, bolj kakovostno, manj invazivno, hitrejše, učinkovitejše in varnejše zdravljenje. To je obolelim na voljo v sklopu celovitega nabora vseh možnosti in zmogljivosti v sistemu zdravstvenega varstva, a, seveda, šele takrat, ko se prebijejo mimo kopice ovir, med katere nedvomno sodijo nedopustno dolge čakalne vrste pa tudi zapletanje pri postavljanju pravilne diagnoze.

Po drugi strani pa vznikajo dodatni problemi, ki ne ostajajo izolirani, ampak grenijo življenje celotnega sistema in posledično krnijo varnost zdravljenja. Poglejmo konkreten primer: antibiotike. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ob svetovnem tednu preudarne rabe antibiotikov predstavila rezultate študije, po kateri nekaj manj kot dve tretjini od skupaj 10.000 anketiranih še vedno živi v prepričanju, da je jemanje antibiotikov smiselno tudi pri zdravljenju gripe, pa čeprav antibiotiki, kot je znano, ne vplivajo na viruse.

Očitno je takšno razmišljanje še vedno prisotno tudi v Sloveniji – ne le pri medicinskih laikih, ampak celo med zdravniki. Največ receptov za antibiotike predpišejo pediatri. Zato so pri komisiji za smiselno porabo protimikrobnih zdravil prepričani, da zdravnikom, ki v pogostosti predpisovanja antibiotikov izstopajo, ne bi škodilo, če bi se udeležili dodatnih strokovnih izobraževanj o tej temi.

Čeprav antibiotike lahko predpisuje prav vsak zdravnik, je poznavanje ustreznosti predpisovanja protimikrobnih zdravil v nekaterih vejah medicine bistveno bolj poglobljeno kot v drugih. Razvoj medicine pa je odvisen od učinkovitosti teh zdravil, ki opazno izgubljajo boj proti mikroorganizmom. Ti so – prav zaradi napačnega predpisovanja in jemanja teh lekov – razvili odpornost proti antibiotikom, ki so zato vse manj učinkoviti. Poveden je primer otroka iz tujine, ki so ga pred kratkim sprejeli na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, ker je potreboval zahteven poseg. Izkazalo se je, da je bil malček okužen s kar petimi bakterijami, odpornimi prav proti vsem antibiotikom. Strokovno osebje je po svojih močeh ukrepalo – a grozljivega občutka, da otroku ob vsej zmogljivosti sodobne medicine ni bilo mogoče predpisati učinkovitega zdravila, se ni bilo mogoče znebiti.

Nedavna kanadska študija je pokazala, da pravilno predpisovanje antibiotikov v povezavi s kirurškimi posegi za 30 odstotkov zmanjša možnost za nastanek kirurške okužbe. Po drugi strani pa je znano, da v Evropi vsak 20. bolnik dobi bolnišnično okužbo, ki pusti odtis na 4,1 milijona bolnikov oziroma se njene posledice odrazijo v 37.000 smrtih.

Kaj ukreniti, na mikro- in na makroravni? Po mnenju poznavalcev je ključno ozaveščanje. Ne le mamic in očkov malčkov, ki jim zdravnik s predpisovanjem antibiotikov marsikdaj naredi medvedjo uslugo, ampak tudi ali predvsem zdravnikov. V ljubljanskem UKC so ti dobili za v žep zdravniške halje pregleden kartonček z navodili, ki bodo v pomoč pri sprejemanju vitalnih odločitev glede zdravljenja.