Zdravje v peščeni uri

Usmeritev, po kateri mora biti zdravje eno ključnih vodil pri sprejemanju razvojnih odločitev v katerem koli vladnem sektorju in bistveni sestavni del katere koli politike, če je ta v resnici, in ne le narativno, naklonjena prebivalstvu, ni nova. Prav tako ni nič novega védenje, da je izvajanje tega bistvenega pristopa pri ustvarjanju blaginje naroda zelo šepavo.

Vezano je na obdobne izbruhe dokazovanja tovrstne ozaveščenosti, vendar njihova izpovedna dinamika hitro uplahni. Praviloma takoj, ko vsakokratni »promotor« te ideje uresniči svoje kratkoročne in nemalokrat tudi nadvse kratkovidne cilje. Takoj ko doseže položaj, ki mu ga je pomagalo osvojiti tudi zatrjevanje, da se bo nezadržno boril za smelejšo uvrstitev skrbi za boljše zdravje vseh in vsakogar na politični agendi. Odmev tovrstnega javnozdravstvenega tutorstva se potem hitro izgubi v odzvanjanju novih, politično bolj »korektnih« in osebno bolj »obetavnih« idej. Takšnih, ki s skrbjo za zdravje ponavadi nimajo prav nič skupnega.

Zato ni nič nenavadnega, da so udeleženci pravkar končanega Evropskega zdravstvenega foruma Gastein, ki v letos doseženi polnoletnosti svojega delovanja ponovno potrjuje upravičenost doseženega statusa – ene najpomembnejših zdravstvenih platform na stari celini –, odločno opozorili na nevzdržnost takšnega ravnanja. Slovenija namreč na tej ravni ni osamljen kazus, podobna krivica se celoviti skrbi za zdravje, s podfinanciranostjo in kadrovsko ter logistično izčrpanostjo zdravstvenega varstva vred, dogaja tudi drugod. Z izjemo tistih držav, seveda, ki obdobja ekonomske krize niso razumele napak in niso hitele varčevati in krčiti proračune v vseh sektorjih družbe po vrsti, ampak so področje zdravstva, kolikor je bilo le mogoče, izvzele iz tega početja. In ga, nasprotno, finančno okrepile, vedoč, da se bo skrb za ohranitev zdravja prebivalstva večplastno obrestovala.

Tako se zdaj razlika med zdravstvenimi podobami posameznih evropskih držav izrazito povečuje, močno odvisno od tega, kako pester nabor barv in tehnik upodabljanja so bili »ustvarjalci« na nacionalni ravni sposobni ohraniti. Slovenska slika, žal, ni najboljša.

Zelo povedno je, da so se pri slovenskem združenju za boj proti raku na prsih Europa Donna, ki bo s pestrim zaporedjem dogodkov počastilo »rožnati oktober«, zdaj že tradicionalno posvečen ozaveščanju o pomenu preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in kakovostnega zdravljenja te bolezni, odločili, da poslancem razdelijo peščene ure, napolnjene z rožnatim peskom. Za celovitejše zavedanje, da se čas za ukrepanje izteka. Kot opomnik, da so tudi parlamentarci v svoji poklicanosti dolžni pomagati pri tlakovanju nove, manj ovinkaste poti, ki bo restavratorje sistema hitreje pripeljala do cilja. Na vseh področjih medicine.

Predvsem pa se bo treba usmeriti v zdravje. V njegovo ohranjanje, pri čemer oči ne bodo uprte zgolj v zdravstveno kartoteko, ampak v boljšo, lepšo prihodnost.