Tiskane izdaje
Neverjetno! Kljub močnemu odporu zavarovalniških lobijev so politične stranke zdaj, pred volitvami, skoraj enotne, da je treba dopolnilno zdravstveno zavarovanje odpraviti in ga tako ali drugače vrniti pod okrilje javne zdravstvene blagajne. Če bi za to pravočasno vedel padli premier Borut Pahor, bi zdravstveno reformo, ki jo je pripravil njegov minister Dorjan Marušič, zanesljivo poslal v parlament. A kdo ve, ali bi predlog takrat doživel tolikšno podporo.
In kdo ve, ali bodo stranke svojo sedanjo opredelitev po volitvah tudi uresničile. Koliko so jih že pozabile! Zagotovo jim bo lažje, če ne bodo ravno od teh zavarovalnic dobile predvolilnih daril. Ali drugače: kdor bo po volitvah nasprotoval lastnemu predvolilnemu mnenju, bo že s tem jasno pokazal, v katerem grmu tiči zajec.
Ali bo zdravstvena reforma v prihodnjem mandatu – kdorkoli ga bo že dobil – res izpeljana, seveda ni odvisno le od stališča strank do dopolnilnega zavarovanja. Zdravstvo je namreč kompleksen in zapleten sistem, zato potrebuje tudi celovito obravnavo. Tu pa naletimo pri strankah na popolnoma različne namere in poglede. Zdaj morda le mimogrede zapisane besede utegnejo povzročiti velike pretrese.
Ena od pomembnih napovedi je racionalizacija zdravstva. Napovedali so jo Hanžkova TRS, Virantova lista, Zares, LDS, SDS pa bo »iskala rezerve«. Kaj natanko nameravajo v okviru racionalizacije narediti, zdaj sicer še ne vemo. Kakor je beseda »racionalizacija« modna in na prvi pogled nedolžna, lahko pomeni marsikaj: od prihrankov pri nabavah in investicijah, kar si vsi želimo, do zmanjšanja števila bolnišnic, operacij in pregledov ter odpuščanja zaposlenih, kar bi občutili neposredno bolniki.
Tako je, denimo, Aleksander Merlo, nekoč poslanec LDS, zdaj direktor bolnišnice v Postojni, prejšnji mesec izjavil, da ima Slovenija »pol preveč bolnišnic, pol preveč šol, pol preveč laboratorijev, pol preveč operacij«. Kaj bi tolikšna racionalizacija pomenila za državljane ter zaposlene v zdravstvu in šolstvu, si zlahka predstavljamo.
Pa imamo LDS za levo politično stranko, ki naj bi jo skrbela splošna dostopnost do javnih storitev. Kaj torej pripravljajo šele tiste stranke, ki se že načelno zavzemajo za večjo konkurenčnost in tržnost v zdravstvu!
Virantova lista, NSi in LDS načrtujejo uvedbo konkurence sedanji javni zdravstveni blagajni. To je zelo pomembna napoved.
Res je, da imajo nekatere države več obveznih zavarovalnic, a to so države, ki imajo tudi veliko več prebivalcev kot Slovenija. Več zavarovalnic za obvezno zavarovanje bi pri nas neizogibno povečalo stroške administracije, prihodnje manjše zavarovalnice pa bi imele slabše pogajalsko izhodišče kot sedanja velika zavarovalnica; to pa je pisano na kožo farmaciji, dobaviteljem, izvajalcem.
Zdravstveni sistem je vsekakor treba spreminjati počasi. Vsak večji preobrat bo državljane spravil v veliko negotovost.
