Zdravstvo v »izgubah«, zavarovalnice z »dobičkom«

Uf, kako dolgočasno, morda pomisli bralec, kadar novinar začne pisati o številkah. A številke so včasih zelo pomembne. Zaradi lažjega pomnjenja bom za začetek zapisala samo dve.

Javna zdravstvena blagajna je imela lani 64 milijonov evrov izgube, zasebne zdravstvene zavarovalnice pa rekordni dobiček: 11,1 milijona evrov. No, javna blagajna izgube na koncu leta ni prikazala, ker jo je prenesla na bolnišnice in druge izvajalce, ki jim preprosto ni plačala s pogodbami dogovorjenega in že opravljenega dela. A to so tehnikalije. Vsebinsko gledano je izgubo imela in jo bo imela tudi letos, zasebne zavarovalnice pa bodo tudi letos imele dobiček.

Glej, glej, kako uspešen je ta zasebni sektor! bi lahko kdo pomislil ob teh dveh zneskih. A za njima tičijo še druge številke in tudi dejstva. Javna blagajna že štiri leta varčuje, in to tako, da znižuje cene. Bolnišnicam, denimo, bo letos nakazala 350 milijonov evrov manj kot pred štirimi leti. Njeno varčevanje je v obratnem sorazmerju z dobički zasebnih zavarovalnic. Manj ko porabi javna blagajna, več ostane zasebnim. V zadnjih štirih letih so imele te (tudi zaradi dviga premij) 25 milijonov evrov dobička.

Zasebne zavarovalnice so po vsebini del javnega sektorja, saj si z javno blagajno po posebnem ključu delijo plačilo vsakega računa v javnem zdravstvu. Zaradi te anomalične povezanosti lahko kujejo torej zasebne zavarovalnice dobičke na težavah javne blagajne. Prejšnji teden pa je naša oblast sprejela še dva ukrepa, ki bosta z veliko žlico povečevala dobičke zasebnih zavarovalnic.

Prvi ukrep se skriva v terapevtskih skupinah zdravil. Javna blagajna bo posredno prisilila farmacijo, da zniža cene želodčnemu zdravilu, s čimer bo ustvarila 2,1 milijona evrov prihranka. To je odlično. Toda večina tega prihranka (kar 1,8 milijona) se bo zaradi povezanosti plačevanja računov prelila v dobiček zasebnih zavarovalnic in torej denar ne bo namenjen zdravljenju. Novembra pride na vrsto znižanje cen zdravil za holesterol in krvni tlak. Ključ do prihrankov bo enak: le desetino bo prihranila javna blagajna in dala denar za zdravljenje bolnikov, za 7,8 milijona evrov pa se bo povečal dobiček zasebnih zavarovalnic.

Drugi ukrep je zapisan v intervencijskem zdravstvenem zakonu. Določa, da si lahko lastniki zasebnih zavarovalnic razdelijo vsako leto ves dobiček, ne pa samo polovice, kot je bilo do zdaj. To zahteva od nas EU, a kot že vrabci čivkajo, se tudi tam lobira, predvsem pa Slovenija Evropi ni znala pojasniti javnega pomena naših zasebnih zavarovalnic. Ki je, mimogrede, unikum v EU. Tako se bodo visoki zneski za zdravljenje zbranega denarja prelivali naravnost v žepe posameznikov. Do konca neetično.

Rešitev je ena sama in minister za zdravje Tomaž Gantar jo je napovedal: to obliko zasebnih zavarovanj bo odpravil z naslednjim zakonom. Ni modro, da ni tega naredil najprej. Vsak minister, ki je poskušal odpraviti dopolnilno zavarovanje, je namreč tako ali drugače odletel. Tokratnemu želimo več sreče – predvsem zaradi koristi bolnikov, seveda!