Tiskane izdaje
V tretjem svežnju predlaganih ukrepov za rešitev slovenskega gospodarstva napoveduje vlada objavo mednarodnega razpisa, s katerim bo iskala koncesionarja za avtocestno omrežje. Tako bi sanirala obveznosti Darsa, ki si jih je ta »nakopal« z dosedanjo gradnjo, ter našla investicijski kapital za dokončanje razvojnih osi.
Vlada želi namreč oddati koncesijo, o kateri se poznavalci strinjajo, da je najboljša rešitev za avtocestno infrastrukturo, tudi za obstoječe omrežje, ne le za novogradnje. Na sedanjega koncesionarja, Dars, je država pomislila že ob sprejetju zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), saj bo moral za »svoje« avtoceste, ki tečejo po državni zemlji, plačevati stavbno pravico.
Korošcem je vlada prejšnji teden obljubila pospešitev gradnje sodobne cestne prometnice. Štiripasovnica je bila na zemljevide že nekajkrat vrisana, a se je vedno ustavilo pri lokalnih interesih. Zadnji predlog prejšnje vlade je precej razkošen; smo zdaj že dovolj globoko v krizi, da bi privolili tudi v racionalnejšo varianto? V slogu zožene pomurske štiripasovnice, ki je zaradi zmanjšane varnosti na severovzhodu še vedno ne morejo povsem sprejeti?
Tudi tako oskubljena štiripasovnica bi bila za Dars v tem trenutku prevelik zalogaj. Nekateri izračuni kažejo, da bi Dars z naslednjo novogradnjo zapadel v kapitalsko neustreznost. Podelitev koncesij za gradnjo in financiranje novih tras je tako edina možnost. Poleg koroško-šaleškega severnega dela tretje razvojne osi gre še najmanj za dokončanje pyhrnske povezave do Gruškovja in priključek slovenskega avtocestnega omrežja na hrvaško pri Jelšanah in v Istri. Za preostale nujne ceste na razvojnih oseh niso predvidene štiripasovnice, bi se pa menda našel dopusten model javno-zasebnega partnerstva; morda tudi z evropskim sofinanciranjem. Potrebujemo samo zaključene projekte in gradbena dovoljenja ter manj nepotrebnih birokratskih in fovšijskih ovir tam, kjer projekti celo so.
Baje tudi za izbiro nadomestnega koncesionarja namesto Darsa ni nepremagljivih ovir. Novo poslovodstvo je že poslušno naznanilo, da bodo naredili pač tako, kot bo zapovedal lastnik. Dars je po lanskih zakonskih spremembah lastnik obstoječega avtocestnega omrežja, nove koncesijske pogodbe pa še ni podpisal, tako da velja še prejšnja iz sredine prejšnjega desetletja. A vse to so spremenljivi dokumenti.
Če bi država v resnici dobila na Kitajskem ali pa v Oceaniji koncesionarja, ki bi ob milijardni novi naložbi pokril tudi 2,9 milijarde evrov posojil in po sedanjih pogojih še 1,2 milijarde evrov obveznosti - te bi bile brez poroštva države verjetno celo višje -, potem se verjetno ob grožnji leta 2014, ko bo treba odplačati slabe pol milijarde evrov obveznosti, nihče ne bi pretirano vznemirjal. Sploh če bi se rešila še agencijska pogodba z Darsom (ki ima skupaj s pripojenim nekdanjim Podjetjem za vzdrževanje avtocest zdaj okrog 1250 zaposlenih) in če bi cestnine še naprej določala država. Prometnic pač ni mogoče seliti.
