Zgolj ogledalo

Ta teden bo Slovenijo obiskal guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. Priložnost, ob kateri prihaja v Slovenijo, je deseta obletnica uvedbe evra, a marsikdo vidi v njegovem obisku tudi izraz podpore guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu. Je eden od štirih visokih uslužbencev Banke Slovenije, za katere so kriminalisti menda vedno bolj prepričani, da so namerno povečali negativni kapital NLB in tako neupravičeno poskrbeli za izbris podrejenih obveznic banke. Naj spomnimo, da so kriminalisti v okviru postopka zasegli tudi dokumentacijo ECB, zaradi česar se je ta obrnila na slovenska sodišča. Hkrati Banka Slovenije poskuša dobiti dokumentacijo ECB nazaj z ustavno presojo, saj da se je preiskava nanašala na fizične osebe, in ne na institucijo, ki je dokumentacijo hranila. Ne glede na razplet sedanjih sodnih postopkov, na nadaljevanje kriminalistične preiskave, ki precej temelji na različnih izračunih revizorjev, za katere stroka poudarja, da so med seboj neprimerljivi, in ne glede na to, da je ustavno sodišče postopek sanacije večinoma potrdilo, je dala politika Jazbecu jasno sporočilo. S tem, ko je odrekla podporo za ponovno imenovanje zdaj že nekdanjih viceguvernerjev, je, kot je to razumel tudi predsednik države, pokazala, da za osebe, neposredno povezane s sanacijo bančnega sistema, v najvišjem organu najpomembnejše bančne institucije v državi ni več prostora.

Jazbec kljub temu ostaja v svetu Banke Slovenije do izteka mandata leta 2019, a negotovo je, kako bo potekalo sodelovanje z novoimenovanimi viceguvernerji, ki se jim bo čez mesec dni zadnji pridružil še Jožef Bradeško. Z reorganizacijo Banke Slovenije so viceguvernerji že pred časom izgubili velik del vpliva, a pri končnih odločitvah je kljub temu potrebna večina članov sveta, ki pa jo ti guvernerju po dostopnih podatkih pogosto odrekajo. Res je velik del pristojnosti Banke Slovenije predvsem na področju nadzora prevzela Evropska centralna banka in po obsežnih dokapitalizacijah bank za zdaj ni pričakovati kakšnih večjih težav v bančnem sistemu, a ukvarjanje z notranjimi in predvsem nevsebinskimi problemi instituciji, kot je centralna banka, preprosto ne pritiče. Pa naj gre za mahanje z zasebno elektronsko komunikacijo viceguvernerke ali za pisanje in posredovanje ločenih mnenj vladi za guvernerjevim hrbtom. Ali so pripravljeni umiriti žogico in sposobni (so)delovanja, bo jasno kmalu, pri sprejemanju pomembnih kadrovskih odločitev, ki so pred njimi. A medtem se je težko znebiti občutka, da so odnosi v vrhu Banke Slovenije zgolj zrcalo odnosa, ki ga imata do najpomembnejše bančne institucije v državi tako politika kot javnost. Jazbeca je leta 2013 pri kandidaturi za guvernerja podprlo 77 poslancev. Na položaju je zamenjal Marka Kranjca, ki mu je velik del javnosti pripisoval del krivde za opustitev nadzora nad bankami. Malokdo se je takrat še spomnil (ali želel spomniti), da je tudi Kranjec šest let prej užival približno enako veliko podporo.