Zgrešena realnost

Zdi se, da je strošek sanacije bank za nekaj milijard evrov zgrešil realnost.

Objavljeno
18. april 2017 22.27
Suzana Kos
Suzana Kos
Analiza znanega ekonomista kaže, da je strošek sanacije bank za nekaj milijard evrov zgrešil realnost, in zdi se, da res drži, da decembra 2013 naša »trojka« ni opeharila le podrejencev, ampak vsakega slovenskega davkoplačevalca.

Spomnimo za kaj gre. Poleti 2013 so se v bankah začeli stresni testi in pregledi kakovosti njihovega premoženja, z katerimi je regulator preveril, v kakšni kondiciji so banke in kolikšne šoke v slovenskem gospodarstvu še lahko preživijo. Negativni scenarij, na temelju katerega so napovedovali velikost kapitalske luknje, so predvideli skoraj katastrofične razmere, ki pa se niso uresničile.

Že kmalu so se zaradi nelogičnosti in nejasnosti začeli porajati številni dvomi o pravilnosti izračunov. Stresne teste sta opravili družbi Oliver Wyman in Roland Berger, njune ugotovitve so se razlikovale za poldrugo milijardo evrov, prevladala pa je bolj pesimistična ocena družbe Oliver Wyman, ki je predvidela 4,8 milijarde evrov velik bančni primanjkljaj.

V nadzorovano likvidacijo sta šli Factor banka in Probanka, v kapital NLB, NKBM in Abanke pa je država vložila 2,8 milijarde evrov. Razlaščeni so bili imetniki podrejenih obveznic, nastala je DUTB, na katero so bila iz bank prenesena slaba posojila do izbranih podjetij, ki se zdaj prodajajo z izjemno visokimi diskonti, kupci najzanimivejših pa so praviloma tuji skladi.

Slovenija za sanacijo ni dobila bruseljskega denarja, kot Irska, Španija ali Portugalska, kjer so zahtevali, da različni ocenjevalci pri omenjenih ocenah najdejo skupni imenovalec. Pri nas teh zahtev ni bilo, smo pa Bruslju obljubili hitro prodajo saniranih bank in do danes nismo naredili nič, da bi poskušali dane zaveze razrahljati. In včeraj je odstopil nadzornik NLB, ki se igre ne gre več. Morda ne bo ostal edini. To je slika naše realnosti.