Zlata pirueta

Hrvaška politika bi se pravzaprav morala – slovenizirati.

Objavljeno
03. december 2015 19.16
Prvo zasjedanje Sabora u 8. sazivu 031215 Zagreb, 03.12.2015 - Prekinuta prva konstituirajuca sjednica u 8. sazivu Hrvatskog Sabora
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Naključje je hotelo, da sta bila v Zagrebu skoraj istočasno dva dogodka, ki sicer nimata nobene zveze, vendar je med njima mogoče najti skupno nit. Tekmovanje v umetnostnem drsanju, imenovano Zlata pirueta, je sicer minilo v medijskem kotu, zato pa je bila v ospredju prva seja novega hrvaškega sabora. Na obeh dogodkih pa piruet, vrtenja in obratov vseh vrst ni manjkalo.

Na Hrvaškem že skoraj mesec dni po parlamentarnih volitvah ni jasno, kdo bo sestavljal novo vlado, saj niti relativna zmagovalka Domoljubna koalicija na čelu s HDZ niti dosedanja vladajoča koalicija pod vodstvom SDP nima absolutne večine, obe pa si prizadevata dobiti podporo tretjeuvrščene stranke Most. Iskanje parlamentarne večine se počasi spreminja v farso, v kateri se je na Hrvaškem prvič v četrt stoletja od samostojnosti zgodilo, da pred prvo sejo sabora ni bila znana parlamentarna večina. In še nekaj časa tudi ne bo!

Pred skoraj mesecem so hrvaški volivci izbrali, kot so. Stranki Most pa so zaupali vlogo varovalke, ki bi vladajoči stranki, pa naj bo to desna HDZ in levosredinska SDP s svojimi sateliti, dihala za ovratnik in skrbela, da bo obljube izpolnila. A vse bolj postaja jasno, da so ideološke skrinje pretesno zaprte, hrvaška družba pa še zdaleč ni pripravljena na temeljite spremembe.

Medtem ko nekateri črnogledo omenjajo, da je vse skupaj šlo že tako daleč, da bi volitve lahko ponavljali v nedogled, saj je skoraj nemogoče pričakovati, da bi katera od strank dobila absolutno oblast. Veliko bolj verjetno je, da brez malih strank preprosto ne bo šlo več, z druge strani pa prihajajo pomisleki, da bi se hrvaška politika pravzaprav morala – slovenizirati.

Tudi Slovenija se je pred dobrima dvema letoma znašla v zelo nestabilnem času z zelo različnimi spremembami v gospodarstvu in vsakdanjem življenju. V primerjavi s Slovenijo, kjer je bila vladi Janeza Janše izglasovana nezaupnica, se je politika na Hrvaškem znašla v podobno nestabilnem času po svojih parlamentarnih volitvah. Tudi na Hrvaškem si tako kot takrat v Sloveniji želijo tako imenovano vmesno vlado, kakršna je delno bila vlada Alenke Bratušek. Vlado, ki bo vodila državo do oblikovanja resnejše in bolj trdne oblasti, v kateri – vsaj ne v ospredju – ne bo nestabilnosti in ki bi državljanom dajala vsaj kanček upanja. Vendar na hrvaški strani vse ostaja le pri željah. V Sloveniji se je od takrat nekaj le premaknilo, na Hrvaškem pa še kar drobencljajo in opazujejo družbene tokove, ki hitijo v preteklost in se zapirajo v ideološke skrinje.

Je pa tudi res, da si v naši južni sosedi političnih sprememb niti ne želijo preveč. Zdi se, da si večina še kar želi, da jih v boljši in lepši jutri popelje katera od do zdaj vodečih strank, HDZ ali SDP. V parlament so zato tudi izbrali skoraj 80 odstotkov članov sedanjih vladajočih političnih elit, vse druge in predvsem drugačne, razen stranke Most, ki pa se ji tudi ne obeta nič dobrega, pa so preprosto odstavili na stranski tir ali odstranili s političnega parketa. V glavnem z zvitimi (političnimi) piruetami.