Tiskane izdaje
Kljub temu da je vlada preživela preizkus, je volilni rezultat njegove tekmice Gordane Siljanovske Davkove pokazal, da bi država lahko hitreje napredovala, če bo vladajoča koalicija prepoznala makedonsko in albansko opozicijo kot pomembna dejavnika nadaljnjega razvoja. Da ne zadostujeta zgolj članstvo Severne Makedonije v Natu in morebitni začetek pristopnih pogajanj z EU, je pokazala nizka volilna udeležba.
Čeprav je bila na koncu spodobna, nobenemu političnemu bloku ni uspelo pridobiti veliko privržencev. V drugem krogu so bili odločilni glasovi, ki so jih v prvem krogu volivci namenili kandidatu iz vrst albanske manjšine Blerimu Reki. Washington je prepričal albansko opozicijo, da je Pendarovski »prava« izbira in da šef države ne more postati kopija sedanjega predsednika. To ni bilo težko delo, ker so bili volilni glasovi edini kapital albanske opozicije, ki ji je makedonska opozicija lahko ponujala le predčasne volitve. Borza albanskih glasov se je hitro zaprla. Večina se je raje odločila, da bodo ostali potencialni partnerji pri gradnji nove in evropske Severne Makedonije.
Severna Makedonija ostaja zgled reševanja vprašanj z dialogom, ne s silo ali prelivanjem krvi.
Po zmagi Pendarovskega čaka Zaeva uresničitev napovedi, da bo temeljito prevetril vlado. Nezadovoljstvo ljudi z izvršno oblastjo je bil glavni vzrok za nizko volilno udeležbo tako na propadlem posvetovalnem referendumu o spremembi imena države kot tudi na predsedniških volitvah. Premier se spopada z dolgim seznamom problemov, ki državo obremenjujejo že desetletja. Gre za velik zastoj gospodarstva, visoko stopnjo nezaposlenosti, izseljevanje mladih izobražencev, endemično korupcijo in nepotizem ter neučinkovito javno upravo.
Nihče v državi in zunaj nje ne pričakuje od Pendarovskega spektakularnih potez. Če bo držal obljubo in ne bo le kmet na šahovnici vladajoče stranke, lahko v nasprotju s svojim predhodnikom Gjorgejem Ivanovom, ki je blokiral ključne zakonske predloge, prispeva svoj delež k reformi izvršne in zakonodajne oblasti. Pendarovski ni bil le izbira vladajoče koalicije, ampak tudi mednarodne skupnosti.
Njegova zmaga pomeni nadaljevanje scenarija, ki je Severno Makedonijo pripeljal na prag Nata. Z izvolitvijo Pendarovskega je pridobila tudi regija, ki je po balkanskem vrhu v Berlinu spet dobila sporočilo, da zamenjava ozemelj in spreminjanje meja nista realni možnosti. Severna Makedonija ostaja zgled reševanja vprašanj z dialogom, ne s silo ali prelivanjem krvi, ki sta značilna za Balkan. Zahod je vložil veliko truda v uspeh te zgodbe, Balkan pa čaka še veliko bolečih kompromisov, če se bo hotel znebiti slabega slovesa, da je sod smodnika.
