Znanje v pravo smer

Tudi v Sloveniji ne moremo mimo dejstva, da so inovacije gonilo rasti, napredka in konkurenčnosti, so pogoj za obstoj. V uspešnih industrijah in državah je inovativnost stvar vodstva podjetij, ki spremlja trende, vidi priložnosti in trende celo narekuje, in države, ki ustvarja okolje, ki bo inovativnost omogočalo in jo spodbujalo. Ko bomo v Sloveniji premogli dovolj samozavesti, da smo, čeprav smo majhni, lahko med prvimi, ko bomo pripravljeni na spremembe, sodelovanje in povezovanje, bomo med inovatorkami voditeljicami.

Gospodarska zbornica je ta teden z zlatimi, srebrnimi in bronastimi priznanji nagradila najboljše slovenske inovacije, ki zgoraj omenjenim dejstvom pritrjujejo. Za nacionalne šampione se je potegovalo 38 najboljših iz vseh slovenskih regij. V zadnjih 13 letih je zbornica nagradila več kot 7000 inovatorjev in več kot 2200 inovacij ter z letošnjimi nagradami vred podelila 98 zlatih priznanj. Število letošnjih prijav, 170 inovacij in 800 inovatorjev, je bilo večje kot lani. Številke in kakovost prijav kažeta, da je inovatorski potencial slovenskih podjetij velik in pomemben za gospodarski razvoj.

Podjetja ne prejemajo samo domačih priznanj, ampak tudi tuja. Ne samo gospodarstvo tudi raziskovalni inštituti so uspešni. Števila znanstvenih objav in citatov so nad povprečjem. Kljub dobrim rezultatom lestvice mednarodnih ustanov kažejo, da je še kar nekaj prostora za izboljšanje. Slovenija je na dobri poti, da se pridruži inovatorkam voditeljicam, kamor spadajo Švica, Švedska, Danska, Finska in Nemčija, a še ni med njimi. Pravzaprav je po podatkih Innovation Union Scoreboard 2015 tik pod povprečjem EU in zaokrožuje skupino inovacijskih sledilk. Napredek v vseh opazovanih kategorijah je sicer boljši, najslabše pa nam gre pri netehnoloških inovacijah.

V podjetjih opozarjajo, da za večji preboj slovenskih inovacij manjka še več interdisciplinarnega povezovanja na domačih in mednarodnih tleh, več sodelovanja med fakultetami, delodajalci, kariernimi centri in regulatorji, ki bodo ustvarili take pogoje, da bodo najboljši prihajali k nam oziroma ostajali doma. Znanja imamo namreč dovolj, a ga ne izkoristimo v pravilni smeri. Pogosto je težava prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo in komercializacija znanja.

Ne zapirajte se, pojdite ven, oglejte si primere uspešnih praks, so svetovali tuji gosti na konferenci o prenosu tehnologij. Pokazali so primer Velike Britanije, ki s posebnimi programi spodbuja povezovanje gospodarstva in akademske sfere.

Nekatera podjetja pri nas se zavedajo pomena inovativnosti, kaj pa država? Premika se prepočasi. Gospodarstvo sporoča, da imajo težave s pridobivanjem primernih kadrov, ker da jih ni dovolj ali pa bežijo v tujino. Predlagajo omejitev vpisa na študijskih smereh, s katerih pridejo nezaposljivi kadri, in prevetritev študijskih programov. Študenti morajo namreč pridobiti več znanja o resničnih razmerah na trgu, pomenu samoiniciativnosti, inovativnosti in podjetniški miselnosti.