Kralj brez krone

Američani v športu radi iščejo dinastije, moštva, ki v najboljših ligah na svetu kopičijo zmage. V bejzbolu Velikani iz San Francisca postajajo s svojim metalcem Madisonom Bumgarnerjem strašljiva sila, ki zmaguje na vsako liho letnico, v petih letih so osvojili že tri naslove prvakov. Patrioti iz Nove Anglije so zadnji naslov v ameriškem nogometu pozimi osvojili po desetih letih suše in z afero spuščenih žog v polfinalu. Toda pred tem so serijsko zmagovali 2001, 2003 in 2004, podajalec Tom Brady in trener Bill Belichick pa sta kljub svoji nagnjenosti k umazanim trikom junaka, ki vedno lahko nagneta jeziček na tehtnici na svojo stran.

V hokeju dinastija postaja Chicago, ki je sredi meseca osvojil svoj tretji naslov v šestih letih. Moštvo je zgrajeno z odlično izbiro na vsakoletnih naborih novih igralcev, od veterana Duncana Keitha pred trinajstimi leti do Jonathana Toewsa pred devetimi in Patricka Kanea pred osmimi. Ti hokejisti so vedno v vrhu zahtevne zahodne konference, lani so jim šele Kralji Anžeta Kopitarja v sedmi tekmi polfinala preprečili novo pot k prestolu. Kralji so letos ob notranjih razprtijah iz kandidata za hokejsko dinastijo neslavno zdrsnili mimo končnice, na vzhodu so Rangers iz New Yorka znova ostali praznih rok ob bliskovitem hokeju Strel iz Tampa Baya. Chicago pa postaja zgled za vse športe, kako zgradiš zmagovalni stroj.

Takšen stroj pa že imajo v košarki. Statistika pravi, da so Bojevniki iz Oaklanda prestali za seboj eno najboljših sezon v dolgi zgodovini lige NBA. Njihovo moštvo je mlado in z dolgo klopjo, največje zvezde so podaljšale pogodbe, morda so na dobri poti, da vklešejo svoje ime med velikane. Toda Stephen Curry in druščina letos za prvi naslov niso premagali moštva, temveč »najboljšega igralca na svetu«, kot se je pred zadnjo tekmo okronal LeBron James. Statistika je ubijalska, ne samo, da je bil daleč najboljši med finalisti v vseh postavkah (povprečje je bilo 35,8 točke, 13,3 skoka in 8,8 asistence na tekmo), skoraj polovico (44 odstotkov) vseh napadov Clevelanda je končal sam.

Tudi v ZDA, kjer se ne trudijo najboljših posameznikov poriniti nazaj v povprečje množice, je njegovo samotrepljanje dvignilo nekaj obrvi. »Profesionalnim športnikom hitro povedo nenapisana pravila vedenja – ne govori o denarju, ne smeši nasprotnega moštva in ne govori o samem sebi,« pravi nogometaš Jon Beason iz newyorških Velikanov. Verjamem sicer, da je najboljši na svetu, toda nekaterim ni všeč, da se je okronal kar sam. Lesk krone nekoliko moti njegov skoraj poniževalen odnos do trenerja Davida Blatta. Toda Kralj je odigral peti zaporedni finale NBA. In tokrat zares prav sam.