Avtohtone slovenske »živalce«

Na prvem mestu bi tu omenil kameleona, ki z neverjetno lahkoto spreminja barvo kože.

Objavljeno
18. maj 2020 05.00
Posodobljeno
18. maj 2020 05.00
V navedbi Slovarja slovenskega knjižnega jezika je kameleon slabšalna pomenka za osebo, ki zaradi koristi prilagaja svoje prepričanje trenutnim razmeram. Foto Reuters
Miha Grobelnik, Ljubljana
Miha Grobelnik, Ljubljana
Omenjene »živalce« so vsak dan bolj številne v slovenskem prostoru, ko so v današnji politično-moralno-materialni situaciji krepko zajele zrak, se napihnile in se še naprej razmnožujejo …

Na prvem mestu bi tu omenil kameleona; plazilec, ki z neverjetno lahkoto spreminja barvo kože (beri: osebno prepričanje, politično stranko). Ima strupen, lepljiv jezik (včasih tudi prste). V navedbi Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) je to slabšalna pomenka za osebo, ki zaradi koristi prilagaja svoje prepričanje trenutnim razmeram oziroma je poimenovan kot malomeščanski politični kameleon.

Podrépnik, podrépnica tudi podrépna muha išče življenjski prostor za človekovim hrbtom. Nepriljubljenih živalic se sicer otepamo, a vedno ne vsi uspešno. Tukaj je v SSKJ navedeno kot slabšalno za osebo, ki si zaradi koristi ali iz strahu s prilizovanjem prizadeva za naklonjenost nadrejenih. (Prav tam je tudi navedeno: »podrepniki so pritrjevali vsaki njegovi besedi, okupatorjevi podrepniki, ko bi le vedel, kdo je ta podrepnik, ki ga je prijavil«.)

V isto kategorijo lahko uvrstimo tudi jogi oziroma Jogi. Ne glede na to, kako se človek uleže, leži na mehkem, in to ne glede na to, ali na zimski ali letni strani. In to lahko več let ...