Bral sem izmišljijo in pomislil na Slovenijo

Izmišljija je nastala pred več kot 63 leti, a avtorjeva spoznanja še kako veljajo za naš današnji čas v Sloveniji.

Objavljeno
22. junij 2020 05.00
Posodobljeno
22. junij 2020 05.00
Vsi opisi, ki jih je fantazijsko obdelal Steinbeck, opisujejo dejansko stanje pri nas v obdobju 1988 do 2020 in zdaj. Foto Jože Suhadolnik
Marjan Zavšek, Laško
Marjan Zavšek, Laško
V zadnjih tednih je bilo kar nekaj zapisov v Delu in različnih drugih časopisih, ki iz različnih izhodišč obravnavajo stanje v naši državi, bolje rečeno družbi v širšem pomenu. Bralec Janez Mlakar se je, na primer, 17. junija v Delovih pismih bralcev odzval na obširni zapis Krištofa Jacka Kozaka v Sobotni prilogi 6. junija s pomenljivim naslovom Parodija, perverzija in konec demokracije.

V času »korona time-outa« sem od navdušenega bralca in zbiratelja knjig dobil med drugimi v branje knjigo Johna Steinbecka z naslovom Kratko kraljevanje Pipina četrtega – Izmišljija, nastalo leta 1957 na podlagi razmer v takratni Franciji, kjer je avtor v tistem času živel. Ob branju pisma bralca Janeza Mlakarja in listanju knjige sem postal pozoren na spremno besedilo dr. Danice Čerče z naslovom Kratko kraljevanje Pipina Četrtega: Izmišljija, ki izzivalno nagovarja današnjega bralca.

Izmišljija je nastala pred več kot 63 leti. Ugotovil sem, da avtorjeva spoznanja, umeščena v takratno Francijo, še kako veljajo za naš današnji čas v Sloveniji. Kot da bi pisatelj skrito živel zdaj, v tem trenutku pri nas. Vsi opisi, ki jih je fantazijsko obdelal Steinbeck, opisujejo dejansko stanje pri nas v obdobju 1988 do 2020 in zdaj – kot je »obstoj šeststotih načinov, da se izogneš davkom, če le imaš dovolj pod palcem, in petinšestdesetih zvijač, da zvišaš najemnino v predelih, kjer naj bi bile višine kontrolirane (...), boli ga, ker nekateri nenasitno goltajo državno bogastvo« itd.

Strankarske zdrahe, licemerstvo, moralne dvoličnosti politikov, neizprosna brezobzirnost, nemoralnost in sebičnost v korporativnem poslovanju … To so k nam uvozili posnemovalni »vizionarji« kot model, ki naj bi nas enakovredno in brezprizivno uvrstil v »Evropo«. Zares fantazijska pa je odločitev Pipina četrtega, da se raje odreče visokemu družbenemu položaju kot svoji integriteti … Lahko kdo pri nas odkrije kakšnega Pipina?

Hvala, John Steinbeck. Vredno branja.