Zdaj se dogaja nekakšno politično vrenje. Se ne ve, kaj se bo rodilo iz njega: če bo šilasto, bo verjetno nova koalicija in vlada. Če bo ploščato, pa bodo nemara nove volitve. Skratka, dogaja se politični cirkus, ki nima nobenega resnega vpliva na življenje in delo Slovencev. Toda take politike je vendarle preveč. Z njo so obremenjeni mediji, posredno pa tudi mi, konzumenti, saj politika zaseda medijski prostor, ki bi ga lahko namenili bolj »pametnim« temam.
Toda doslej še nisem zasledil, da bi kdo pri nas raziskal, kakšne vrste ljudje so naši politiki. Po eni strani nezanimanje za to temo povsem razumem. Vsaka naša vlada vlada približno poldrugo leto. Torej časa je premalo za kakšno resnejšo študijo. Po drugi strani pa tudi ni oportuno delati tako študijo, ko pa se politiki tako naglo menjavajo. Ampak na splošno, kdo pa so ti naši politiki? Na politično prizorišče stopijo iz popolne anonimnosti. Večina je političnih amaterjev. Nič ne vemo o njih. Kakšne kvalifikacije imajo, reference, osebnostne lastnosti. Očitno pa je, da so vsi zelo ambiciozni. V Sloveniji bi potrebovali nekaj vlad in državotvornih ministrstev, da bi ti politiki potešili svoje ambicije.
Govorimo o političnem vrenju. Očitno pa gre za prerivanje okoli korita. Očitno vsem tem našim politikom imponira prevažanje na zadnjem sedežu črnega audija.
Toda o programih, projektih, za katere naj bi se ti politiki zavzemali in jih poganjali naprej, ne slišimo dosti. Vsem so všeč ministrstva, ki imajo velik proračun. Resor, ki naj bi skrbel za socialno politiko, ne uživa ugleda. Zato smo pri gradnji domov za ostarele v nekajletnem zaostanku. Pa se vsem dosedanjim tozadevnim ministrom ni skrivil niti las.