Če se Zemlji in naravi jemlje možnost samoobrambe pred neuglašenimi človeškimi posegi v pokrajino, je to glede na nevarnosti pandemije kontraproduktivno.
Kolikor se manjšajo zdravje, zaokroženost in celovitost svetov narave, toliko se oslabi človekov imunski sistem. To pa pomeni, da bomo vedno bolj odvisni od tehničnih zaščitnih sredstev, mask, od karantene in bomo žrtve nadaljnjega razkroja gospodarstva. Pritisk na zdravstvene ustanove in njihovo požrtvovalno osebje bo vrtoglavo naraščal. Kdo pa si to želi?
Res je, da ima človek svoj lastni imunski sistem. Ne moremo pa zanikati, da smo kot organska in umna bitja del vsepovezane celote narave in zato delimo z njo moč svojega imunskega sistema in tudi svojo odpornost pred silami in mikrobi, ki skrbijo za recikliranje narave. Recikliranje tukaj pomeni razkroj in vračanje na začetek ciklusa vsega tistega, kar življenje ovira in zavira. Si kdo želi, da se kot človeška bitja znajdemo na seznamu za reciklažo?
Odločno menim, da je treba zakon, ki bistveno omejuje možnost varovanja narave in človeškega dostojanstva s strani nevladnih organizacij, zavrniti, če pa je že ali bo sprejet, pa nemudoma začeti s temeljnimi popravki.