Gospod predsednik, kaj pa esperanto? (2)

Spoštovani gospod Janez Zadravec, sprejmite, prosim, izraze moje hvaležnosti za Vaše sicer kritično, a spodbudno in zelo prijazno pismo v zvezi z mojimi poslanicami tujim državnikom in njihovim narodom v 23 jezikih s sporočili solidarnosti in evropske enotnosti. (Gospod predsednik, kaj pa esperanto?, Delo, 13. maja, stran 7)

V Vašem cenjenem prispevku odpirate več vprašanj, v bistvu pa opozarjate, da jezikovno demokracijo čaka v prihodnosti nekaj nujnih sprememb. Že z naslovom omenjate esperanto. Nič nimam proti, da se ta jezik razvija, imam pa pomisleke, da bi skozi čas prevzel vlogo tehničnega ali celo uradnega jezika Evropske unije.

Moje poslanice s sporočili solidarnosti in sočutja z drugimi narodi Evropske unije v zdravstveni krizi so bile nekaj posebnega zato, ker so bile poslane voditeljem in njihovim narodom v njihovih jezikih. Glede Vašega vprašanja o izbiri jezikov naj pojasnim, da sem se držal merila uradnih jezikov Evropske unije. Edini jezik, ki ga nisem uporabil, je bila malteščina, iz tehničnih razlogov.

Sicer pa sem nagovoril skoraj pol milijarde ljudi v vseh uradnih jezikih Evropske unije. Teh je 24, med njimi slovenščina.
Naj Vam spričo Vaše prijaznosti zaupam, da sprva nisem nameraval posneti 28 poslanic v 23 jezikih. Prve dni po razglasitvi pandemije sem se v njihovih jezikih obrnil na voditelje najbolj prizadetih držav, Italije, Španije in Francije. Potem pa sem proti mojim pričakovanjem dobil čudovite odgovore španskega kralja Felipeja VI., italijanskega predsednika Mattarelle in francoskega predsednika Macrona. Zdelo se mi je zelo lepo, ker so bile pripisane tudi misli v slovenskem jeziku.

Iz te korespondence mi je postalo jasno, da pandemija zajema globalni svet in da jo bomo na koncu lahko premagali samo skupaj. Ocenil sem, da bi bilo nemara lepo in dobro sprejeto, če bi v njihovih jezikih nagovoril še voditelje narodov preostalih držav članic Evropske unije. To sem tudi storil. Odzivi so bili čudoviti. 16 voditeljev držav mi je odpisalo, me poklicalo po telefonu ali mi poslalo podoben videoposnetek, nazadnje predsednik Litve, Gitanas Nausëda, v prekrasni slovenščini. V drugih primerih so to storili veleposlaniki, ministri ali predstavniki uradov predsednikov ali kraljev.

Vse to sem v zadnjih aprilskih in zgodnjih majskih dneh že načrtoval kot sestavni del poslanice ob Dnevu Evrope, 9. maja, z naslovom »Več Evrope, več solidarnosti«.

Ta izkušnja mi je veliko dala, poleg drugega tudi tri tedne neprespanih noči. Vendar sem lahko še enkrat videl, kako čudovito različna in barvita je naša Evropska unija in kako bistvenega pomena je zanjo jezikovna demokracija, o kateri tako lepo pišete, spoštovani gospod Zadravec.

Izkoriščam priložnost za zahvalo vsem doma in v Evropi, ki so me spodbujali, da projekt izpeljem do konca. V tednih, ko je bila Evropa izolirana, smo na ta način pospešili, kot je nekdo rekel, digitalno diplomacijo na političnem vrhu, dostopno širokim ljudskim množicam in v bistvu namenjeno njim.

Pravzaprav me je presenetilo, da so se mi pisno, telefonsko ali prek videopovezave odzvali voditelji velikih držav in razširjenih jezikov. Razumeli so poanto tega projekta in ga zelo pozdravili. Mestoma mi je bilo žal, da je slovenska javnost o tem malo vedela. Menil sem, da bi ji veliko pomenilo, če bi. Kljub temu je ta izkušnja neprecenljive vrednosti in pomemben kažipot ravnanj v prihodnosti, kjer bo tudi zaradi spremembe tehnologij zelo pomembno, da se bomo čvrsto držali svojih identitetnih temeljev, predvsem in najprej materinega jezika. Morda je bil tudi zato odziv med voditelji in ljudmi manjših držav še toliko bolj prisrčen.

Hvala za Vaše misli, kritične in spodbudne, želim Vam zdravo in prijetno nadaljevanje pomladi in vse dobro.

Iskreno Vaš,
Borut Pahor