Izgradnja verige HE na spodnji Savi

Na nacionalni televiziji je bila oddaja z naslovom Izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi: enourna reklama za hidroelektrarne z nekaterimi napačnimi trditvami.

Najprej trditev, da je elektrika pridobljena v hidroelektrarnah (HE) najbolj zelena, najbolj čista. Čiste energije za zdaj ni, je samo bolj ali manj okolju škodljiva, je pa lahko obnovljiva. Če je merilo samo ogljični odtis, ga manj puščajo jedrske elektrarne in vetrne elektrarne na kopnem.

Vendar toplogredni plini niso glavna škoda, ki jo HE povzročijo okolju. Tudi če so vgrajeni blažilni ukrepi – kot so ribji prehodi, odvračanje rib od turbin, nadomestna drstišča, zmerno nihanje vodostaja dolvodno, ki ne poškoduje rib pri naglem izpustu vode in jih ne pusti na suhem pri zmanjšanem izpustu, z drevjem in grmovjem obraščene brežine, ki zagotavljajo senco in zavetje – še vedno ostane akumulacija. To ni več reka, ampak ima lastnosti jezera, ki ima drugačne hidrološke, hidravlične, temperaturne in kemijske lastnosti. Povsem drugačno življenjsko okolje torej, hudo poenostavljeno: kjer so v reki živele potočne postrvi, v akumulaciji živijo krapovske vrste.

Vseh ublažilnih ukrepov nima nobena HE, kolikor vem, še tiste z delujočimi ribjimi prehodi so izjema. Taka, kot je HE Boštanj – brez ribjega prehoda, z za ribe neprehodnimi protizaplavnimi pregradami na vseh pritokih, s kamnometom kilometre navzgor in navzdol obdanimi brežinami – je zgled za rečno življenjsko okolje uničujoče gradnje, ki upravičeno vzbuja ogorčenje in odpor.
V omenjeni oddaji so peli hvalo pridobljeni elektriki, novi protipoplavni infrastrukturi, novim možnostim v kmetijstvu, otokom za ptiče ... In še ribiči so bili navdušeni nad na novo pridobljeno imenitno tekmovalno traso!

A vendar ostaja dejstvo, da spodnja Sava s štirimi obstoječimi HE in peto, ki jo bodo v kratkem zgradili, ni več reka, ampak zaporedje akumulacij (bazenov). Z okoljskega vidika je to huda izguba.