Kaj bo Maribor dobil za 6,2 milijona evrov?

Nisem sicer Viola, vendar sem navijač NK Maribor in nič manj vseh drugih kolektivnih ter individualnih športnih panog z območja nekdanje občine (takrat dokaj velike) in ne samo mesta Maribor (danes precej manjšega).

Veselim se, žalostim, občasno na kratko tudi jezim, kot večina moje generacije. Veliko fotografij in kratkih posnetkov s tekem sem s ponosom poslal znancem v tujino. Vendar niti približno ne čutim navdušenja, sploh pa ne primerljivega z županovim ob podpisu pogodbe z izvajalcem del: »Danes je res velik dan za Maribor, še posebno za športni del mesta. Uspelo nam je realizirati še en projekt, ki se lep čas ni premaknil nikamor in je že izgledalo, da ga ne bomo nikoli realizirali.«

Najprej: projekt naj bi se šele začel izvajati. In tudi za ta projekt velja – najprej skoči, potem reci hop. Kot davkoplačevalec in resnični oboževalec Maribora sem pričakoval trezen razmislek in prevetritev vsebine »vaše« investicije na naše stroške. Tokrat v luči lokalno-globalnih sprememb v času covida-19. Materialni standard večine Mariborčanov je zdaj zagotovo slabši kot še pred tremi meseci in danes zagotovo boljši, kot bo to jutri.

Kdaj se bo povrnila investicija oziroma posojilo, ki so ga oziroma ga bodo, tako ali drugače, najeli »oni« v našem imenu, plačali pa mi? Stroški posodobitve zahodne tribune nogometnega stadiona Ljudski vrt in, po novem, zgraditve garaže pod pomožnim stadionom bodo razdeljeni na vse nas še aktivne davkoplačevalce. Ko se bo pri prihodkih v mestni proračun zatikalo, bodo pač vzeli, kjer se vzeti da: manj za vrtce, šole, domove starostnikov ... Za kulturo je tako in tako že danes manj kot včeraj.

Na sicer minimalna vlaganja v dvorane TVD Partizan, grajene v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, kjer so množično aktivni predvsem starejši rekreativci, lahko pozabimo za naslednji desetletji.

Ali bo virtualni dobiček načrtovane garaže pod pomožnim stadionom zadosten vsaj za odplačilo sorazmernega dela investicije, na primer v dvajsetih letih? Zakaj virtualni dobiček? Zato, ker je zasnova in izvedba večjih »občinskih« investicij v mestu Maribor tako luknjičasta, da se (pre)pogosto kar utopijo. Ne pa tudi stroški, ki vedno priplavajo na površje. Določi se cilj – investicija z virtualnimi učinki na dvig kakovosti življenja v mestu in prihodki vred, potem pa »stroka« po naročilu iz MOM naredi idejne študije in analize ter številčno upraviči zadolževanje še solventnega dela davkoplačevalcev. Glasovanje v mestnem svetu je potem zadeva prepričevanja, utrujanja na (pre)dolgih sejah – in na koncu kupčije »daj-dam«.

V tem času vzporedno poteka maratonsko modrovanje in financiranje sanacije ter obnove od leta 2016 zaprtega srednjega bazena v kopališču Pristan, ki bo zaprt do ... Vendar ves ta čas vodstvo MOM deluje v naše dobro in po samo dveh mesecih »ostani doma« nas že nekoliko naveličano izčrpane obdaruje z novim investicijskim »bonbončkom«.

Če že ne znamo ozdraviti kronične bolezni, to je poslovanja javnega zavoda Športni objekti Maribor, znamo povečati investicijsko vrednost v obnovo tribune. Ker je temeljito zdravljenje močno iztrošenih športnih objektov v Mariboru zoprno, ga bomo do nadaljnjega opustili.

Nekajkrat sem obkrožil stadion v Ljudskem vrtu, vendar nisem našel prav nobenega grafičnega prikaza posodobitve. Zato samo upam, da aktualni projekt vsebuje tudi prostore, primerne za vadbo – sicer ne vidim vzroka, da se je vodstvu MOM, z županom vred, tako mudilo, da podpisniki pogodbo podpisujejo še z maskami na obrazih.

Vsekakor bodo porabljena sredstva vračali še današnji šolarji in zato investicija ne sme biti samo »nogometna«. Toliko bolj, ker smo na pragu kvečjemu polprofesionalnega ustroja vrhunskega nogometa v Sloveniji. Inženirska stroka v MOM, javnih podjetjih in na Univerzi Maribor si, ko gre za pomembne posege v prostor in življenja občanov Maribora, vse prepogosto nadene masko »treh opic«. Upam, da se bo tokrat pravočasno in usklajeno odzvala. Zgodovina nas uči, da nobena oblast ni večna. Najmanj pa je večna tista, ki ima za temelj zavajanje in sprenevedanje. Pogum vsakega posameznika, v vseh okoljih in na vseh področjih, da zagotovi pot resnici, strokovnosti, pravičnosti in odgovornosti, je edina pot.