Kanal C0 – najskrbneje nadziran projekt v državi

V prispevku z naslovom Mlakar: Kanal C0 – najskrbneje nadziran projekt v državi (Delo, 13. julija, stran 3) je direktor javnega podjetja Voka Snaga g. Krištof Mlakar brez pridržka podprl kanala C0, ki se brez ustreznega prostorskega akta in presoje vplivov na okolje umešča v izvir ljubljanske pitne vode ter v potresno in geološko aktiven vodonosnik od Broda do Ježice, kar je nedopusten diletantizem projekta, izvedbe in nadzora. Trditve g. Mlakarja zavračam z dejstvi, ker sporni projekt župana Jankovića poznamo do potankosti.

Stiki že vkopanih kanalizacijskih cevi kanala C0 na vplivnem območju vodarne Kleče so že zdaj razprti. Vodotesnosti ni! Že prva pošiljka kanalizacije iz Vodic in Medvod bo odtekala v podtalnico in ljubljanska pitna voda bo okužena. Fotodokaz je bil predan vladi RS, MOP, EU komisiji, inšpekcijskim službam ... Ni res, da je kanal C0 štiri metre nad najvišjim tokom podtalnice. Na vkopanih ceveh so že vidne bočne deformacije, ki jih je povzročil tok podtalnice. Fotografski dokaz smo maja letos ob navzočnosti g. Mlakarja predstavili v DZ RS. Ni res, da so uporabljene cevi primerne in iz najboljšega materiala. To potrjuje tudi potresno poročilo, ki ga omenja g. Mlakar. V njem je izpostavljeno, da bi morali zaradi potresne dejavnosti med Brodom in Ježico za kanal C0 uporabiti litoželezne protipotresne kanalizacijske cevi (japonske reference). Zakaj g. Mlakar ne upošteva potresnega poročila, na katero se sklicuje? Tudi ni res, da so vsa zemljišča na trasi kanala C0 med Brodom in Ježico v lasti MOL. S tem v zvezi je prišlo do množičnih kršitev veljavnih predpisov, izvedba kanala C0 med Brodom in Ježico pa je dokazano nezakonita.

Glede izjave g. Mlakarja, da »kanal C0 zdrži potres do desete stopnje po EU lestvici« pa: dokaza za to trditev nima. Betonske kinete, novost, ki samovoljno spreminja gradbeno dovoljenje, bodo potresne in vzgonske sile zaradi večje stične površine in pravokotnega prereza mikastile kot za šalo. Pričakovani prelomi kinet bodo še z večjo silo razpirali stike kanalizacijskih cevi, zdravju in življenju navarne odplake pa se bodo prosto izlivale v pitno vodo. G. Mlakar pove, da bi bil v primeru močnega potresa »C0 verjetno najmanjša težava Ljubljane«, češ, takrat bo pa tako ali tako vse podrto. Ja, prav tega g. Mlakar ne razume. V naravnih nesrečah je preskrba s pitno vodo velik problem. Fenomen vodonosnika kot vira pitne vode je tudi v tem, da z novimi vrtinami enostavno dostopamo do pitne vode, s katerimi bi v Ljubljani v primeru kolapsa vodovodnih sistemov pomanjkanje učinkovito reševali. Seveda le, če je ta voda neoporečna, če je predhodhodno ne kontaminira izliv kanalizacije iz kanala C0.

In naprej, glede izjav »s C0 bomo odpravili 4500 greznic« ter »povezali bomo Medvode in Vodice« navajam: Te izjave potrjujejo, da je (iz)vir ljubljanske pitne vode za g. Mlakarja drugorazredna tema. Ljubljana ne potrebuje kanala C0. Medvode so s kanalom po Celovški cesti že povezane s čistilno napravo Zalog, Vodice, ki naravno gravitirajo na čistilno napravo Domžale, pa imajo nov priključek le meter od občinske meje. Število 4500 greznic nima nobene zveze z glavnim (iz)virom ljubljanske pitne vode in vplivnim območjem vodarne Kleče. Neodvisnega strokovnega nadzora izvedbe kanala C0 na vplivnem območju vodarne Kleče ni! Če bi obstajal, bi bila diletantska in nezakonita izvedba kanala C0 na vplivnem območju Kleč že ustavljena. Evropsko agencijo JASPERS pa so akterji kanala C0 sistematično zavajali in ji prikrivali, da kanal C0 poteka v (iz)viru pitne vode, iz katerega se oskrbuje več kot 300.000 prebivalcev Ljubljane in okolice.

Leta 2015 sem v mestnem svetu MOL predstavil neustreznost vodnega soglasja in nezakonitost gradbenega dovoljenja za kanal C0 na vodoodjemnem območju med Brodom in Ježico. Županovi svetniki so onemogočili razpravo in glasovanje o sklepu za izločitev kanala C0 iz vplivnega območja vodarne Kleče. S komentarji dokazujem, da se obširno kmetijsko in vodovarstveno območje Brod Ježica pod vodstvom župana Jankovića in direktorja Voke g. Mlakarja od vsega začetka programira za postopno urbanizacijo, ki odpravlja glavno vodooskrbno območje Ljubljane.