Koliko je vredna samohvala finančne uprave

Odgovor Finančne uprave republike Slovenije na komentar Karla Lipnika v Delu 14. januarja

Objavljeno
17. januar 2020 05.00
Posodobljeno
17. januar 2020 05.00
Vzrok za povečan obseg davčnih prilivov je bila tudi gospodarska rast v Sloveniji, a ta je v prvih treh četrtletjih leta 2019 znašala 2,7 odstotka, stopnja rasti pobranih dajatev pa kar 5,7 odstotka in je tako znatno presegala delež gospodarske rasti. Foto Jože Suhadolnik
Stojan Glavač, Finančna uprava RS
Stojan Glavač, Finančna uprava RS
Novinar Karel Lipnik se v komentarju z naslovom Koliko je vredna samohvala finančne uprave (Delo, 14. januarja, stran 5) sprašuje, ali je res zasluga Finančne uprave RS (Furs), da so se v letu 2019 povečali javnofinančni prilivi za skoraj milijardo.
V zvezi s tem sporočamo, da nikoli nismo trdili, da je zasluga za povečane prilive v javne blagajne zgolj na strani Finančne uprave RS.

K temu je prispevalo več dejavnikov. Davčna kultura med zavezanci se vsekakor izboljšuje, posledično je delež prostovoljno izpolnjenih davčnih obveznosti na zavidljivih 95 odstotkih. Prepričani smo, da so k omenjenemu deležu prostovoljnega izpolnjevanja prispevali tudi številni preventivni ukrepi Fursa, kot npr. vnaprejšnje napovedovanje davčnih nadzorov, različne kampanje proti sivi ekonomiji in drugi zakonski ukrepi – npr. spodbujanje samoprijav. Z represivnimi ukrepi se pobere le manjši delež prihodkov. Vzrok za povečan obseg davčnih prilivov je vsekakor tudi gospodarska rast v Sloveniji. Ampak ta je v prvih treh četrtletjih leta 2019 znašala 2,7 odstotka (vir Surs) glede na leto 2018, stopnja rasti pobranih dajatev pa je znašala kar 5,7 odstotka in je tako znatno presegala delež gospodarske rasti.

image
Davčna kultura med zavezanci se izboljšuje: prostovoljno plačajo 95 odstotkov svojih dajatev. Reuters


Eden od očitkov je bil tudi, da Furs z davkoplačevalci ne goji partnerskega odnosa. Glede tega se je treba zavedati, da je finančna uprava državni organ, ki se mora ravnati po zakonskih določbah. Kljub temu se trudimo, da bi davčnim zavezancem predstavljali najboljši možen servis, da bi lahko ti korektno in na najlažji možen način izpolnjevali svoje davčne obveznosti in uveljavljali pravice. V zvezi s tem veliko pozornosti namenjamo informiranju javnosti. V preteklem letu smo, na primer, vzpostavili poseben klicni center za fizične osebe, letos pa še za vse poslovne subjekte. Prek medijev in družbenih medijev tako rekoč vsak dan informiramo javnost. Stalno izpopolnjujemo in posodabljamo sistem eDavki, da bi zavezanci čim lažje poslovali s Fursom. Lani smo, na primer, ponudili mobilno aplikacijo eDavki, umaknili podpisno komponento ter pripravili številne poenostavljene in predizpolnjene obrazce. Vsakodnevno se trudimo, da bi partnerski odnos do davčnih zavezancev še izboljšali.

Trditev, da je zavezanec lahko v zamudi, čeprav je plačal davek pravočasno, obrazec pa oddal z zamudo, je netočna in zavajajoča. Plačilo davka je vedno upoštevano z datumom dejanskega plačila, ne glede na to, ali je obrazec oddan z zamudo. Je pa dejstvo, da finančna uprava plačila knjiži avtomatsko, zato se lahko zgodi, da se plačilo, ki ga zavezanec izvede, ne poveže s tisto terjatvijo, za katero je zavezanec mislil, da jo plačuje (kar je logično, glede na to, da še ni oddal obrazca, ki bi bil podlaga za terjatev), ampak s tisto, ki je v tistem trenutku že knjižena (npr. obrazec za naslednje obdobje). Taka situacija je realna predvsem v primerih, ko zavezanec z oddajo obrazca zamuja za en mesec ali več. Ocenjujemo, da je tak sistem ustrezen in primeren za zavezance, ki nimajo daljših zamud pri obračunavanju davkov.

V komentarju je omenjen očitek, da je pritožbeni postopek predolg, saj navadno traja pet, sedem ali celo več kot deset let. V zvezi s tem bi radi poudarili, da o pritožbi proti odločitvi Fursa odločajo drugi organi, v primeru upravnega spora je to sodna veja oblasti. Na hitrost njihovega odločanja pa Furs nima vpliva.

image
Uslužbenci Fursa ne prejemajo bonusov uspešnosti glede na izdane sklepe. Za svoje napake pa tako kot drugi javni uslužbenci odgovarjajo na podlagi določb ZJU in ZDR. Foto Jože Suhadolnik


Po mnenju avtorja komentarja bi bilo nujno treba opredeliti odgovornost davčnih uslužbencev, saj naj bi prejemali bonuse uspešnosti glede na izdane sklepe, zato bi bilo smiselno prejemati tudi ustrezne graje in kazni, ko se izkaže, da so bile narejene napake in davčne obveznosti napačno odmerjene. V zvezi s tem sporočamo, da uslužbenci Fursa ne prejemajo bonusov uspešnosti glede na izdane sklepe. Za svoje napake pa tako kot drugi javni uslužbenci odgovarjamo na podlagi določb ZJU in ZDR.

Za konec je naveden očitek, da je Furs v preteklih letih sicer poenostavil nekatere postopke, ampak zato, da bi sebi olajšal delo. Omenjeni očitek odločno zavračamo, saj smo v preteklih letih za davčne zavezance (in ne za uslužbence Finančne uprave RS) poenostavili številne postopke. Naj spomnimo le na nekatere: številni predizpolnjeni obrazci (npr. Obračun prispevkov za socialno varnost); eRačun, s katerim se plačajo vsi štirje prispevki za socialno varnost; registracija v eDavke zgolj z davčno številko in z geslom; mobilna aplikacija eDavki, ki zavezance samoiniciativno in sproti obvešča o neplačanih prispevkih za socialno varnost ter jih tri dni pred iztekom roka opozarja na izpolnitev obveznosti, umik podpisne komponente v eDavkih; vzpostavitev klicnega centra za vse davčne zavezance itd.

Upam, da smo z zgoraj navedenim vsaj nekoliko osvetlili dejstvo, da se v Finančni upravi RS trudimo, da bi davčnim zavezancem predstavljali kar najboljši možen servis. Zavedamo se, da imamo na tem področju še prostor za izboljšave, ki jih bomo poskušali čim prej udejanjiti.