V slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) je problem drog konstantna težava. Obsojene osebe vedno (in dokaj lahko) najdejo pot do prepovedanih snovi, ne glede na to, kako so oddelki varovani. Uporaba psihotropnih snovi pa posledično sproži niz problematičnih in tragičnih dogodkov (na primer destruktivno in agresivno vedenje, samomore itn.).
Strokovni delavci organizacije Stigma, ki si prizadeva za zmanjšanje negativnih posledic jemanja drog, že vrsto let sodeluje z ZPKZ, ima pa sicer po svojem program kot osnovo dejavnost zmanjševanje škode zaradi drog (dnevni centri, zamenjava igel, terensko delo, svetovanje, zapori). V zaporih gre za svetovanje in informiranje obsojencem, sočasno pa tudi za uvajanje institucionalnih sprememb - uvajanje projekta dostopnosti sterilnih igel.
Svetovanje izvajajo v ZPKZ v Ljubljani, v Centralnem ženskem zaporu Ig in na Dobu. Srečanja svetovalnih delavcev z obsojenci niso pogojena in temeljijo na prostovoljni odločitvi za sodelovanje. Vključujejo se tudi obsojenci, ki z drogami nimajo težav oz. jih ne uživajo.
Uporabniki dobijo tako informacije o varni uporabi drog kot tudi informacije v zvezi z zdravljenjem (detoksikacija, možnost vstopa v komune). Nudijo jim psihično podporo med prestajanjem kazni, sodelujejo z njihovimi svojci, skratka poskušajo jim lajšati čas prestajanja kazni.
Po potrebi izvajajo tudi spremstva obsojencev v različne službe pomoči. Uporabniki programa so v program vključeni tudi po prestani kazni, ko jim pomagajo pri ponovni vključitvi v vsakdanje okolje. Po potrebi svetovanje in informiranje nudijo tudi sorodnikom, partnerjem in prijateljem obsojencev.
Izvajajo tudi osveščanje obsojencev in zaposlenih o možnostih okužbe s hepatitisom C in omogočajo podporo in pomoč obolelim. Ugotavljajo visoko stigmatiziranost obolelih zaradi hkratne odvisnosti od prepovedanih drog in okužbe s hepatitisom C (dvojna stigmatizacija). Oboleli obsojenci si želijo prebivati v ločenih prostorih, kjer bi se lažje spoprijemali s svojo boleznijo.
Sodelovanje Stigme z ZPKZ je izjemnega pomena, saj ima približno 50 odstotkov zaprtih oseb težave z uživanjem prepovedanih substanc.