Maske in »maske«

Če bi pravilno uporabljal masko, bi v okolje predal manj infektivnega bremena.

Objavljeno
03. oktober 2020 05.00
Posodobljeno
03. oktober 2020 05.00
Otroci v veliki meri poslušajo, razmislijo, razumejo in skušajo upoštevati. Foto Jože Suhadolnik/Delo
prim. Jasna Čuk Rupnik, upokojena pediatrinja
prim. Jasna Čuk Rupnik, upokojena pediatrinja
Druge padajo, prve se uveljavljajo. Takemu scenariju razvoja družbe bi smeli priznati zmago človečnosti.
Eden od politikov je na 9. redni seji odbora za zdravstvo pri obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nalezljivih boleznih – kot edina oseba brez maske v prostoru – zahteval obvezno cepljenje medicinskega kadra proti gripi. Delovala je maska politika.

Nekaj dni pozneje smo spremljali njegov govorni nastop s svobodnim nosom in z ozko prozorno masko, v katero se ob dihanju in govorjenju lahko ulovijo le kapljice osrednjega dela snopa izdihanega aerosola, vse drugo pa gre v prostor, do drugih ljudi. Tista maska res ni vzbujala zaupanja v funkcionalnost, se pa zagotovo lahko dobro pere – z milom in s toplo vodo, verjetno tudi v pomivalnem stroju. Tudi maske iz blaga lahko peremo. Kar takoj, ko pridemo domov. Če si že milimo roke (in naj bi na njih zavoljo učinkovanja mila vsaj minuto delali mehurčke), lahko delamo to tudi z masko. Dobro izplaknjena bo suha že do naslednjega dne, če slučajno nimamo druge in ne želimo uporabljati tistih za enkratno uporabo. Odlična pojasnila o maskah in njihovi uporabi so, na primer, dostopna na spletni strani Svetovne zdravstvene organizacije. Z branjem in upoštevanjem teh javnih dokumentov sta lastna odgovornost in zaupanje v strokovnjake lahko tudi pot do zmage človečnosti.

Eni morda ne želijo nositi maske, ker ne želijo skrivati svoje lepote. Drugi jih uskladijo z garderobo. Mnogim je pod maskami vroče. Nekateri težje dihajo. Drugi so celo prepričani, da so maske škodljive, in »imajo za to dokaze«. Ob poplavi internetnih lažnih novic (fake news) trepetajo za usodo sebe in svojih otrok in v zdravstvenem osebju, ki nošenje mask zahteva, vidijo zahrbtne sovražnike. Tudi nekateri kolegi zdravniki propagirajo Svobodo. Seveda tisto, ki si jo izberejo zase, in pri tem morda pozabijo, da se svoboda enih konča tam, kjer se začenja svoboda drugih. Res mnogo lažje kot nekoč je živeti danes, ko že veliko ljudi ogromno ve in lahko to znanje združujemo za dobro vseh. No, ko naletimo na tiste, ki vedo vse, je zadeva malce neprijetna. Tako nas doletijo tudi opozorila o pomenu zdravniškega aksioma Najprej ne škoditi. Ker menda zdravniki na to pozabljamo! Če bi bilo nošenje mask res nevarno za zdravje, bi nošenje mask v medicini že davno tega dobilo svojo šifro v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB). Zagotovo bi postalo tudi poklicna bolezen, vsaj za kirurge in anesteziste, ki v maskah preživijo večino svojega delovnega dne. Pa ni.

Marsikateri zdravnik se je upiral tudi uvedbi cepljenja proti humanemu papiloma virusu (HPV). »Maska« vsevednega zdravnika je pri nekaterih ustvarila prepričanje, da je cepljenje nepotrebno in celo škodljivo. A v dobrem desetletju spremljanja učinkov cepljenja povsod po svetu so jasno prepoznani uspehi v obvladovanju ne le raka materničnega vratu, ampak tudi raka zunanjega spolovila in zadnjične odprtine moških in žensk pa tudi genitalnih bradavic in raka grla mladih ljudi obeh spolov. Te zgodbe o uspehu cepljenja jasno kažejo na vizijo eliminacije nevarnega virusa. In načrtovano plačilo ZZZS za cepljenje tudi za fante bo v Sloveniji ta uspeh le še pospešilo.

Kot se mnoge mladostnice po petnajstem letu pridejo same cepiti proti HPV, ker jih v 6. razredu niso tja napotili njihovi starši, opažajo moje kolegice iz šolskih dispanzerjev, da je marsikdaj preprosteje razložiti potrebnost in način nošenja mask otrokom kot pa staršem. Otroci v veliki meri poslušajo, razmislijo, razumejo in skušajo upoštevati.

Tisti starši, ki v zdravstvene domove prihajajo v navalu besa in z že zasidranimi predsodki o škodljivosti mask in z zahtevo po Svobodi, opisu otrok iz predhodnega stavka ne morejo slediti. Kot bi svojemu otroku ne želeli namestiti varnostnih pasov med vožnjo v avtu ali za vožnjo s kolesom ne zahtevali nošenja čelade, ker bojda lahko ta varovala otroka motijo, celo ogrožajo. Tako bi verjetno pojasnili svoje neupoštevanje predpisanega ravnanja.

Čas prinaša vse več sporočil o tem, da se je okužil ali zbolel tudi ta in ta od naših znancev ali prijateljev. Ja, tudi umrl ali pa ima posledice na zdravju. Tudi mladi. In okužili so se od nekoga, ki je, še vesel in zdrav, okrog sebe trosil virus sars-cov-2 že dan ali dva pred občutenjem prvih težav. Če bi pravilno uporabljal masko, bi v okolje predal manj infektivnega bremena. Kolegica Anita, katere vrhunskost v jasnosti sporočanja občudujem že leta, zahtevo po uporabi mask v svoji ambulanti pojasni takole: »Maske so obvezne, enako razkuževanje. Maske nosimo, ker skrbimo drug za drugega in ker bomo preživeli samo kot družba, ne kot skupina egoističnih posameznikov.«

Dialog gluhih ne bi pripeljal do zmage človečnosti. Poslušanje, razumevanje in sprejemanje – v tem času tudi mask – pa lahko.