Nalezljive bolezni in ustava

Iz polemik, ki jih je sprožil ukrep vlade o prepovedi in omejevanju gibanja, je pomenljivo izostalo dejstvo, da je svoboda gibanja z Ustavo Republike Slovenije zajamčena človekova pravica, ki jo je po tej isti ustavi (32. člen) tudi za namen preprečitve širjenja nalezljive bolezni dopustno omejiti samo in izključno z zakonom.

Prav tako ne gre prezreti 16. člena ustave, ki določa, da je z ustavo zajamčene pravice in svoboščine moč omejiti samo za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, ki pa v Sloveniji ni bilo razglašeno, saj vlada parlamentu tega ni predlagala, čeprav njen predsednik ocenjuje, da so razmere hujše od vojnih. Iz navedenega torej sledi, da gre pri omenjenem ukrepu za grobo kršitev ustave in je torej pravno ničen, saj v državi uradno ni izrednega stanja, vlada pa ob tem nima zakonodajnih pooblastil, njene uredbe pa ne zakonske moči.

Naši vrhunski pravniki, ki jim na poti do pridobitve akademskih naslovov očitno ni bilo treba prebrati Ustave RS, pa nič.