Ne gre samo za univerzo

Strinjam se z Gorazdom Humarjem v pismu z naslovom Ali je univerza še avtonomna? (Delo, 3. aprila, stran 8).

Dodajam še: Kako delamo z našo državo? Kot svinja z mehom.

Toliko truda, toliko žrtev, toliko odrekanja, toliko junaštva in poguma, toliko ustvarjanja, toliko znanja, toliko uspehov, da smo končno prišli skozi čas do svoje države, in zdaj, ko jo imamo, ne vemo, kaj bi z njo.

Ves čas drug proti drugemu. Mi smo kot vagon na stranskem tiru in 30 let čaka na vlak, ki prihaja, v resnici vlak odhaja. Iščemo samo razprtije in jih gojimo z velikim uspehom, iščemo krivce, ki so vedno drugi, pribijamo jih na križ. Kar kaže na zakrknjenost v glavi in kaže na spolno nedozorelost. Eno samo onaniranje.

Vsaka čast izjemam, ampak ti, ki bi nas radi vodili, niso za nikamor. Toliko so uspešni, kolikor jim uspe narod skregati med seboj. Lahko bi našteval stranke in posameznike in inštitucije, vendar ne bom, ker bi bil spisek brez konca. Rešili smo se tujcev, rešili različnih ideologij in zdaj, ko bi lahko zaživeli kot ptički na veji, pa se obmetavamo z jajci in postajamo tako vedno večji hlapci.

Sramota.

Ti, ki kažejo s prstom na druge, naj najprej vzamejo metlo v roke in pometejo pred svojim pragom.