Smo v obdobju, ko nas obdaja koronavirus, smo v obdobju, ko nekateri ljudje garajo dneve in noči, so izolirani od svojih družin, izčrpani in preobremenjeni. Gre za fizični in psihični problem.
Mislite, da je vsem tem ljudem zdaj lahko, da jim je vseeno? Ne, ni jim. Trudijo se, upoštevajo vsako pravilo in si neizmerno želijo, da bi bilo vsega tega že enkrat konec. In tega ne doživljamo samo mi, tudi druge države se borijo, doživljajo tragedije, iščejo najboljše rešitve ... Zakaj? Za vse njih in za vse nas. Za ljudi. Ker jim je mar, in ne zato, ker je to njihova služba.
Ne morem razumeti, kam seže brezobzirnost nekaterih ljudi. Kako se lahko pojavijo objave, da naj vsi ti, ki nimajo izbire, kar delajo, saj imajo šole in plače za to? Neverjetno. Mislite, da vse to delajo zaradi denarja? Ne, niso vsi tako pohlepni. Ali sploh opazite stisko v njihovih očeh, žalost, globoko skrb in bolečino? Si jim sploh upate pogledati v oči? Zdaj ni čas za obsodbe, prerekanja, slabo energijo. To je najmanj, kar potrebujemo.
Obdobje, v katerem smo danes, vsekakor ni rožnato ali mavrično, ni lepo, ampak tudi ni samo črno-belo. Ljudje znamo marsikaj narediti, in največ, kar lahko storimo, je, da ostanemo doma – in upamo, da vse to čim prej mine. Ne bo lahko, ne bo enostavno, a mi to zmoremo in znamo. Stopimo skupaj, stisnimo pesti in zobe ter pokažimo, da svet lahko premaga to norijo. Radi se imejte, spoštujte ljudi. Naj vam bo mar za vse, ne samo zase. Zakaj? Ker je to pomembno.
Ljudje se borijo, ljudje se borimo, in skupaj bomo premagali vse to, ker si tega vsi srčno želimo. Pišem, ker mi je mar, ker mi ni vseeno ne za ljudi, ki zbolijo, in ne za ljudi, ki se ves ta čas borijo za reševanje situacije.