V rokah imam skrpucalo, ki lahko pride samo s sodišča: tako je videti delo pokoronskega brežiškega sodišča.
Prejeli smo sklep o dedovanju, ki je v podatkih tako grozljivo napačen, da je kot uradni dokument pravzaprav edino sprejemljiv za najvišji sodni pritožbeni organ in potem za v peč! Že na prvi strani prav kriči osnovni podatek o mojem pokojnem možu: rojen 5. 5. 1945. Resnica je 6. 6. 1945! V drugi točki sklepa je zapisan kot dedič neki Erik Veršec. Moj, najin sin je Evald Rožman – upam, da mi ne bo treba tega posebej dokazovati.
V zvezi s tem predsednici brežiškega sodišča sporočam: Pravico imam, da mi nemudoma pošljete nov sklep, s podatki, ki jih imate v vaših debelih knjigah in datotekah.
Torej: Kar se pravice in resnice tiče, vaše sodišče še ni prišlo do točke, ko naj bi vedelo, zakaj je tam, kjer je. Moje strahotne izkušnje z vami to samo potrjujejo!
Če kdo, sem jaz, Erna Ernestina Rožman tista, na kateri se lahko lomi vse – od najbolj bizarnih do življenjsko usodnih napak! Vse, kar je v zvezi z državnimi organi v tej Sloveniji, je kot loterija: na vsakih sto tisoč eden srečen. Jaz bom opozarjala na napake samo zato, da se jim drugi morda srečno izognejo.