Spoštovani g. Janša in g. Hojs, predvideni ukrep omejevanja gibanja na občine je ne le nesorazmeren, temveč povsem sprt z zdravim razumom.
Glede na razširjenost virusa mi ni jasno, s čim bom manj ogrožal javno zdravje, če bom ostajal v mejah svoje občine. Kdor spoštuje že sprejete ukrepe, v nobeni občini ne ogroža drugih, kdor jih ne spoštuje, jih bo bolj ogrožal tam, kjer je več ljudi. Recimo v Ljubljani.
In tu je problem. V Ljubljani je gostota prebivalstva daleč največja v Sloveniji. Če jo zapremo v ozke meje občine, tvegamo pospešeno širjenje virusa z neslutenimi posledicami tako za zdravje prebivalstva kot za preobremenjenost zdravstvenih ustanov. Če bo sprejet ta ukrep, bodo Ljubljančani pač množično hodili na Rožnik in Tivoli – namesto da bi se razpršili po bližnjih ali daljnih hribih.
Nekako bi še razumel, če bi za kakih 14 dni omejili gibanje prebivalcev v aktualnih kriznih žariščih (na primer Šmarje pri Jelšah), omejevanje gibanja vsevprek pa je ne samo nesmiselno, temveč tudi kontraproduktivno.
Naj ilustriram s svojim primerom (ki pa najbrž zadeva še marsikoga). Z ženo sva oba upokojenca in spadava v tako imenovano rizično skupino. Zadnje tedne sva preživljala tako, da sva si nakupila zalogo za teden dni in se z avtom odpeljala v svojo skromno in samotno zidanico, kjer nisva ogrožala žive duše, sama pa sva se počutila razmeroma na varnem. Če bo sprejet vaš ukrep, naju boste (tako kot še mnoge druge upokojence) obsodili na urbano okolje, kjer bodo možnosti, da se okuživa, neprimerno večje.
Zato bi od vas pričakoval, da boste, če bo ta ukrep vendarle sprejet, pomislili vsaj na upokojence oziroma ogroženo skupino starejših in jim dovolili, da se, če imajo možnost, umaknejo v samoizolacijo na vikend oziroma v varno okolje. Na ta način boste poskrbeli ne le za njihovo varnost in zdravje, temveč morda prihranili tudi nekaj prostih bolnišničnih postelj.