Osamosvojitelji – danes žalost

Pred tridesetimi leti smo nabirali rožice. Bilo je lepo.

Objavljeno
01. september 2020 05.00
Posodobljeno
01. september 2020 05.00
»Časi se spreminjajo in z njimi tudi mi,« pravi latinski pregovor. Nujno! Foto Jože Suhadolnik/Delo
Vinko Korošak, Šempeter pri Gorici
Vinko Korošak, Šempeter pri Gorici
Pred tridesetimi leti smo nabirali rožice. Bilo je lepo, čeprav smo se bojevali s trnjem. Naš šopek je mnogo obetal. Toda ... Kaj, toda?

Odgovorni nabranega šopka kmalu niso več cenili. Lepše cvetove iz šopka so si prisvojili, osiromašen ostanek kot ničvrednost pa »prodali« tujim špekulantom. To je pravi zemeljski usad Slovenije.

Danes se ti »padli angeli« bolj ali manj skrivajo pred očmi javnosti, kajti Slovenija danes ni več lastnica svojega vrta. Kje so tiste stezice, ki so včasih bile, zdaj pa raste grmovje in (...), poje slovenska žalostinka. Zakaj je tako? Namesto časti je prevladal primitiven pohlep.

Prijatelji Slovenije! Če hočemo, da Slovenija ostane na zemljevidu, se moramo osamosvojiti izpod nekdanjih osamosvojiteljev.

»Časi se spreminjajo in z njimi tudi mi,« pravi latinski pregovor. Nujno!