Pahor ante portas

Predsednika Pahorja že leta podpiram s svojimi prispevki pri njegovem zbliževanju levih in desnih, ko gre za koristi slovenske države.

Ko je šlo za njegovo namero, da z italijanskim predsednikom obišče tudi bazoviško fojbo, sem ga v Delu javno zaprosil, naj še enkrat razmisli o tej svoji odločitvi. Po poklonu tudi pred fojbo pa so se na Pahorja usule mnogo kritike.

O italijanskih zločinih proti slovenskemu narodu sem napisal več prispevkov. A vseeno si zdaj postavljam vprašanje, ali ni ravnanje obeh predsednikov imelo v času, v katerem živimo, neki globlji pomen ... Italijanska država ni nikoli priznala svojih zločinov, nikoli se ni poklonila pred spomeniki žrtvam njenih zločinov na naših tleh, a vendarle dejanje obeh predsednikov jemljem kot poskus nekega novega začetka obeh narodov pri obravnavi preteklosti.

O Pahorju zdaj lahko pišemo ali menimo to ali ono, a nikakor ne sodi ne k Janši ne k nekdanjem političnem establišmentu. Pahor je ubral svojo pot v razumevanju sveta, ki je pred nami. Pogosto ni všeč ne levim in ne desnim. A to ga bo spremljalo do konca mandata.

Borut bo vedno ante portas, kot sem velikokrat napisal v svojih prispevkih.