Saga o kraškem teranu

Kot že tolikokrat, bomo tudi tokrat šli žejni čez vodo.

Objavljeno
14. september 2020 05.00
Posodobljeno
14. september 2020 05.00
Evropska sodna odločitev glede porekla terana je bila bolj ali manj pričakovana. Foto Leon Vidic/Delo
Karlo Mahnič, Gorenje pri Divači
Karlo Mahnič, Gorenje pri Divači
Sodna odločitev glede porekla terana je bila bolj ali manj pričakovana. S tožbo proti Komisiji EU je Slovenija ravnala prav, v nasprotnem bi se s storjeno krivico strinjala.

Bolj kot odločitev sodišča EU žalostijo komentatorji nekaterih nosilcev oblasti.

Minister za zunanje zadeve Logar je še isti večer na nacionalni TV uperil prst krivde v prejšnjo vlado, češ, zakaj je tožbo sploh vložila. Tipično za našo politično razdvojenost in voda na mlin Hrvaške. Notranjepolitično obračunavanje je že naša stalnica, ki se, žal, odraža tudi navzven. Majhne nas naredi še bolj majhne.

Zato, moji Kraševci, zaman je vaše upanje, da bo ta vladna garnitura, ki je dejansko povsem v rokah SDS, nadaljevala upravičen boj za poreklo terana.

Ne pozabimo, Hrvaška drži v rokah močan adut, kupčijo z orožjem. Zato je premier Janša z njimi prisiljen ravnati v rokavicah. Tudi pri mejnem vprašanju ne bo bistveno drugače, če bo Slovenija ponovno privolila v medsebojno dogovarjanje.

Kot že tolikokrat, bomo tudi tokrat šli žejni čez vodo. Grehe preteklosti bo prej ali slej treba poravnati.

Pa horuk v nove čase, Slovenija.