Tiskane izdaje
Včeraj sem kot predstavnik Civilne zaščite 12 ur preživel v begunskem centru V Brežicah. Ker se o situaciji z begunci veliko piše in ker se veliko piše predvsem o nepreverjenih informacijah, bi rad z vami delili izkušnjo iz prve roke. Zapis je precej dolg.
Za uvod naj povem, da sem zagovornik ideje o enakosti narodov. Podpiram medčloveško pomoč in se ne bojim mešanja narodov.
Begunci: Zadnje dni se pojavljajo v glavnem dve vrsti zapisov na družbenih omrežjih. Prvi so v stilu »vse na vlak pa nazaj domov gamad jedno«, drugi pa nekje v stilu »ubogi so, dajmo jim pomagat, kako ste ksenofobni«. Niti eni niti drugi nimate prav. Metati vse begunce v isti koš je nesramno in predvsem nespoštljivo. Prva skupina beguncev, ki je v ponedeljek prišla v Brežice, je precej problematična. Zažgali so šotore, se medsebojno pretepali za hrano in za seboj pustili svinjarijo. Druga skupina, ki je prišla včeraj, je pravo nasprotje. Begunci so se sami organizirali, ko smo delili hrano. Formirali so vrste in poskrbeli, da ni bilo prerivanja. Sami sebe so nadzirali, da so hrano dobili vsi; tudi otroci, ki so že spali, so dobili hrano na zalogo. Med begunci je bil tudi sirski zdravnik (begunec), ki je naredil selekcijo ljudi, ki prvi potrebujejo pomoč. Pomagali so iskati pogrešane svojce in sodelovali tako s Civilno zaščito kot Rdečim križem.
Varnost: Po mojem mnenju je za varnost dobro poskrbljeno. Mogoče sem takšnem občutek dobil zaradi bolj mirne skupine beguncev, a vseeno. Niti v enem trenutku me ni bilo strah oziroma se nisem počutil ogroženega.
Organizacija: Veliko je bilo v zadnjih dneh prebrati o slabi organizaciji. Sam tega občutka nisem dobil. Zadeve tečejo, tako kot morajo, obstaja hierarhija. Najprej se registrirajo in odpeljejo družine z majhnimi otroki in bolne. Zdravniška služba skrbi za bolne in poškodovane. Rdeči križ deli hrano. Vodje posameznih služb imajo redne sestanke tako, da se ve, kdo kaj dela.
Vojska: Včeraj je bila vojska prisotna, vendar pravih zadolžitev niso imeli.
Policija: Pred policisti klobuk dol. Večina jih dela drugo ali tretjo 12-urno izmeno v zadnjih dveh dneh. Izredno spoštljivi so do beguncev, razen seveda, ko je treba narediti red. Zgledno so sodelovali tako s Civilno zaščito kot z Rdečim križem. Ko smo delili hrano, so prostovoljno priskočili na pomoč ter beguncem pomagali organizirati vrste. Pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb. Veliko število »thank you« so begunci namenili policistom. Miren, a odločen pristop. Še enkrat pohvale vredno.
Prostovoljci: Ne vem, kje bi začel. Za veliko nemira so krivi prav prostovoljci. Včeraj smo prek prevajalca beguncem sporočili, da bomo začeli deliti hrano in naj se postavijo v vrste. V tem trenutku pa je prostovoljka iz Poljske pred 1500 beguncev prinesla štiri sendviče. Lahko si predstavljate, kakšno prerivanje in nemir je s tem povzročila. Prostovoljci so se pokazali šele, ko je bilo treba deliti hrano. Pri tem so nam žugali, da begunci nočejo hrane, ker je preveč suhoparna (kruh, paštete, sirni namazi, sardine, jabolka, mleko, voda). Ko smo predstavniki Civilne zaščite in Rdečega križa čistili sranje za prvo skupino beguncev, NI BILO NIKJER NOBENEGA PROSTOVOLJCA, ki so kasneje skakali naokoli v jopičih z napisi »no borders« ali »we are all equal«. Lahko je deliti hrano. Težje je čepeti na vseh štirih in brisati razmazano pašteto in sardine ter v rokah nositi prenosna stranišča. Za čiščenje ni nikoli premalo ljudi. Če hoče kdo biti koristen, naj pomaga tam. Za deliti hrano nas je dovolj. Izjema so prostovoljci prevajalci. Ti so rešili marsikatero težavo.
Novinarji: Brez besed. Mrhovinarji brez srca in duše. Iščejo najboljši možni posnetek in razmišljajo o najbolj senzacionalističnem naslovu, s katerim bodo prikazali tisto, kar hočejo.
Za konec naj povem, da sem bil nad stanjem pretresen. Živim v Brežicah, pa do včeraj nisem vedel, kakšna je situacija v sprejemnem centru. Občutek sem imel, kot da sem v neki drugi državi in v nekem drugem času. Situacija ni črno-bela, kot jo nekateri prikazujete. Ograje niso rešitev. Prav tako ni rešitev, da sprejmemo vse, ki pridejo. Problem je kompleksen. Vsi, ki želite pomagati, ste dobrodošli, pa če podpirate integracijo beguncev ali ne. Pomagati je treba beguncem in pomagati je treba preobremenjenih policistom. Prosim, ne nasedajte novinarjem in lažnim informacijam.
