Spet poslušamo, kako vedo, kaj je treba narediti, kako je treba narediti, da je treba napeti vse sile v dobro države in državljanov, da se je treba samo pogovarjati in da je to recept, da prideš do za vse sprejemljivih rešitev. Pa spet odhajajo, ker se niso znali pogovarjati in dogovoriti. Dogovorili so se sicer, da dvignejo prispevek za dobrih deset odstotkov. Niso pa bili sposobni zadeve postaviti tako, da bi bila finančno pokrita: mogoče povečanje za 15 odstotkov. Niso se znali dogovoriti, da bi tisti, ki imajo manj, plačevali manj in da bi tisti z več plačevali več. Pa samo še korak je bil potreben do take rešitve, ki bi bila gotovo sprejemljiva za vse. Saj imajo polna usta tega, da je treba solidarno prenašati bremena. Komaj smo našli nekoga, ki bi bil gotovo toliko uporen v realizaciji projektov, da bi porabili razpoložljiva sredstva EU, že je spet pred nami realna stvarnost, da bo denar ostal neporabljen, projekti pa samo na papirju.
Vsi dosedanji so se preizkušali samo v delu po inerciji. Vsi so se tako rekoč ukvarjali z drobnarijami. Pogleda v prihodnost ni usmeril nihče, ker so bili polni sebe in so se ukvarjali sami s seboj. Zmanjkalo jim je časa za državo. Kam si želimo na različnih področjih, zaradi katerih smo oblikovali državo, ne ve nihče. Bomo to lajno res večno poslušali in prenašali?
Najbrž bomo spet vsi kolektivno odgovorni. Zamudili smo čas, ko so bili prisotni trije modreci. Ti bi nam lahko svetovali in nam postavili sposobno ekipo, ki bi našo državo popeljala v svetlo bodočnost. Saj že dolgo poslušamo, da imamo v državi ljudi, ki vedo, kaj in kako je treba narediti. Samo treba jih je pridobiti za delo in jih pustiti delati. Kaj pa javni natečaj za sposobno operativno vlado? Z natečaji pa ja imamo že toliko pozitivnih izkušenj.
Menda ja nas ne bodo hoteli prepričati, da so tudi za vso to kolobocijo krive podnebne spremembe?