Vozi me vlak … kam?

Včasih, no, tega še ni tako zelo dolgo, pravzaprav je bilo skoraj včeraj, smo od desno-levih politikov poslušali zagotovila, kako je za Slovence edino primerno, če se v svetlo prihodnost popeljemo na nemško-francoskem vlaku.

Posebej rad je to prispodobo dolga leta uporabljal predsednik države, tudi tedaj, ko je bil še predsednik stranke in vlade. Naš slovenski vagonček je torej složno in veselo skakljal in se v tej kompoziciji že videl v devetih nebesih.

No, »dnevi so prišli temačni, takšnih ni še videl svet« (I. Gruden) in glej, zlomka, ob novem virusu je prišla tudi nova vlada.

In kaj si Slovenci lahko obetamo, če ostanemo le pri vlakih in vagončkih? Novega vlakovodjo in vlakovnega odpravnika že imamo, dobivamo tudi nov vozni red, morda prav kmalu tudi priključek na katero novo kompozicijo … Vse bolj se zdi, da je že zmenjeno: v svetlo prihodnost se bomo vozili na madžarsko-poljskem vlaku.

Le še sprevodnika morajo določiti, kar pa sploh ne bo problem. Iz vrst voljnih bo izbran po vzorih briljantne madžarsko-poljske demokracije.