Živeti s koronavirusom

Pandemija covida-19 je pred meseci v trenutku spremenila življenje vsemu svetu. Nobena vojna, nobena kriza, noben vladni dekret ni v tako kratkem času naredil toliko sprememb in razgalil vso našo bedo.

Ob razglasitvi pandemije so strokovnjaki ugotovili možnost širjenja okužb, zato je naša vlada takoj izdala množico zakonov, priporočil in prepovedi, da bi zajezili zlo. Slovenci smo dokazali, da smo poslušni, in smo se strogo držali predpisanih navodil in prepovedi. Toda že takoj od začetka je bilo jasno, da se naša družba deli na tiste »tam zgoraj«, ki se jim ni treba držati pravil, in nas, ostale. Ukrepi so strogo veljali samo za navadne državljane.

Ob pojavu okužb v domovih za starejše se je razkrila žalostna resnica o kategoriji državljanov, ki so že odpisani in se zanje ne splača poskrbeti. Tako je v naši mali podalpski deželici bilo kar 80 odstotkov umrlih za covidom-19 prav iz domov za starejše.
V Sloveniji je že desetletja premalo domov za starejše, obstoječi pa so prostorsko in kadrovsko neprimerni za boj proti novemu koronavirusu. Skrajno neprimeren, žaljiv in podcenjevalen odnos se kaže te dni, ko želijo te starostnike strpati v kontejnerje. Pred zimo naj bi ti nesrečniki bivali v bivalnikih, ko pa so v tem času zaprti številni hoteli, ki imajo neprimerno boljše pogoje bivanja in oskrbe. Ekonomska računica nam pove, da bi bilo to mnogo ceneje, udobneje in vsekakor spoštljiveje do generacije, ki je svoje »oddelala« ter gradila in zgradila vse to, kar imamo.

Ob pojavu pandemije so nas »zaprli«, določili, kdaj lahko gremo v trgovino, in prepovedali prehajanje občinskih meja. Državne meje so bile zaprte bolj kot med vojno. Tudi obnašanje zunaj štirih sten lastnega stanovanja je bilo strogo določeno. In smo se držali pravil. Ni bilo lahko delati od doma, študirati od doma, pa delo z osnovnošolci, šola na daljavo in podobno. A smo preživeli. Potem je prišlo kratkotrajno olajšanje, virus se je potuhnil, življenje se je začelo znova. Toda kmalu se je covid-19 spet pojavil, tokrat so bila navodila pristojnih bolj zmedena in nedorečena kot ob izbruhu epidemije. Stroka zagovarja strožji pristop, vlada pa milejšega. Strokovna navodila so si diametralno nasprotna. Vladni govorec odsvetuje dopustovanje na Hrvaškem in se po televiziji hkrati oglaša z otoka Krka ... Vidni epidemiolog svari s Korčule. Prepovedano je zborovanje več kot 500 udeležencev, pa se na Brezjah zbere 3000 ljudi ...

Kljub bonom, ki jih je pripravila vlada za pomoč našemu turizmu, Slovenci množično hitijo na Hrvaško, kjer jih je celo več kot pretekla leta. Turistični boni so pravilna rešitev. Razširiti bi morali njihovo uporabo in pripraviti naše turistične delavce, da sprejmejo naše ljudi. Naša obala je bila nepripravljena na naval domačih gostov – hoteli zaprti, plaže in kampi prenatrpani. V Ankaranu od petka do torka ni deloval bankomat, pošta in banka sta bili ves konec tedna zaprti, a turistov kot listja in trave. Ko bi boni delovali in bi se turistični delavci organizirali, bi si upal celo predlagati, da regres za letni dopust izplačajo v bonih in se tako izkoristijo doma in ne v tujini.