Tiskane izdaje
Časopis v hitrosti sporočanja novic ne more tekmovati z elektronskimi mediji, to je jasno; zadnje čase že internetni novičarski portali zaostajajo za socialnimi omrežji, po katerih se vest o potresu na Japonskem ali začetku demonstracij na Wall Streetu v sekundah razširi dobesedno po vsem planetu.
Kaj torej še preostane dinozavrom medijskega sveta, tiskanim časopisom? Vračanje h koreninam, k čas-opisu, k opisu časa. Likovno in vsebinsko prenovljeno Delo, s katerim prvič prihajamo pred svoje bralce danes, smo napovedali pod geslom Delo osmišlja svet. To se zdi ambiciozna izjava, morda celo domišljava. A resnično si Delovi novinarji prizadevamo našim bralkam in bralcem smiselno razložiti svet, tako tisto, kar se dogaja pred njihovim pragom, kot ono na drugem koncu sveta. Dogodke in procese znamo postaviti v kontekst, sposobni smo razumeti nauke iz preteklosti in poiskati smiselne primerjave na sorodnih področjih in območjih, vse to z namenom, da bralec bolje razume svet okoli sebe in si zna sam ustvariti svoje mnenje.
Novo Delo je na pogled do bralcev prijaznejše in primernejše novim bralnim navadam, po vsebini pa še bliže tistemu, kar zahtevnejši bralec pričakuje od svoje dnevne merice časopisnega branja. Veliko časa smo namenili pogovorom z našimi bralci, da bi ugotovili, kdo so in kaj pričakujejo od nas. Pokazalo se je, da so njihova pričakovanja preprosta in – visoka: od Dela pričakujejo kakovost in verodostojnost.
Delovi bralci so ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja okoli njih. Tudi nam, Delovim novinarjem, ni vseeno, kaj se dogaja v Sloveniji in kakšna bo usoda našega planeta. Leto dni v projektu Delo 2020 aktivno iščemo odgovore na vprašanje: V kakšni državi in kakšni družbi bi radi živeli? Želimo si živeti v dobri državi; v zdravi, sproščeni, inventivni, uspešni, strpni, sočutni in solidarni družbi. In del takšne družbe je tudi naše dobro, kritično novinarstvo.
