Tiskane izdaje
V nedeljo, 4. decembra, bodo volitve v slovenski parlament ter tudi v hrvaški sabor in rusko dumo. Če bo v Grčiji referendum, ki bo odločil o prihodnosti evra, Evropske unije in svetovne finančne geometrije hkrati, bo prav tako na isto decembrsko nedeljo. Veliko prelomnih dogodkov za en sam datum, po katerem nič več ne bi bilo tako, kot je bilo.
Z evropske perspektive bi »posledice brez vrnitve« seveda povzročil grški referendum. Volitve, čeprav predčasne, so del običajnih političnih ritualov. Slovenske so posebne zato, ker prvič po odhodu Janeza Drnovška nastaja nov, drugačen politični zemljevid. Na resni preizkušnji so tradicionalne stranke in njihovi prvaki z dolgo politično zgodovino. Ankete so pred uradnim začetkom kampanje v orbito izstrelile tri favorite, tudi dva novinca – Janševo SDS, Virantovo Državljansko listo in Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. Vodilni trojici sledi ekipa z velikimi ambicijami – Žerjavov SLS, Erjavčev Desus in Pahorjeva SD. Na parlamentarnem robu se nato gnetejo novinci in nekaj do zdaj velikih igralcev – LDS Kresalove, Jelinčičev SNS, Golobičev Zares, Hanžkov TRS in drugi.
To so izhodišča, ki se v kampanji v tem mesecu lahko še temeljito spremenijo. Nobenemu od treh favoritov zmaga ni vnaprej zagotovljena. Večina v množici več kot dvajsetih tekmecev se bo morala trdo bojevati za vstop v parlament. Nikoli doslej ni bil izid tako negotov. Odvisen bo predvsem od prepričljivosti nastopov prvakov strank v soočenjih. Od razvejenosti in moči lokalnih mrež strank. Od tega, koliko udarcev pod pas bo padlo v kampanji in kako umazana bo tekma. Koliko slovenskih krajev bodo obiskali »kandidati za čestitke« in v koliko rok bodo segli. In, da, tudi od dramatičnih sprememb v Evropi. Pred 4. decembrom in še bolj po njem.
