Tiskane izdaje
Smotrno bi bilo, če bi v državi glasno spregovorili o socialni ali prehranski varnosti. Slovenci namreč kljub kmetskim genom pridelamo hrane zgolj za zajtrk - tista za kosilo je že iz tujine. A tema današnjega dne je napovedani protest Sindikata vojakov Slovenije pred obrambnim ministrstvom. Dogodek seveda nikakor ne bo odgovoril na številna vprašanja o etičnosti obrambnega sistema v povezavi z zaposlenimi v njem, na nepravilnosti lahko zgolj in spet opozori.
A za to ne potrebuješ velikih lesenih transparentov in belih rutic na ustih, kot napoveduje omenjeni sindikat. Cirkus, ki ga namerava uprizoriti na Vojkovi, je nepotreben in za tiste vojake, ki se ga bodo morebiti udeležili, lahko tudi usoden. Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je v svojem zadnjem blogu jasno sporočila, da se težav, na katere opozarjajo vojaški sindikalni zavezanci v tem trenutku ne da rešiti. Ker ni denarja.
In ker ni denarja, v obrambnem sistemu že dolgo ni razvoja, rezerve so postrgane, negotovo pa je že tudi vzdrževanje bojne tehnike. Razprava o oskubljenih potnih stroških vojakov in porezanih dodatkih za specializirana delovna mesta je z vidika vojakov zagotovo nujna in, če že hočejo, usodna, a z zornega kota Slovenca je to razprava o zmanjševanju dodatnih pravic nekoga, ne o zmanjševanju njegovih pravic.
Afnanje in kazanje s prstom vsevprek nič ne zaležeta. Obrambni sistem pa naj se vendarle zaveda, da ima v svojih vrstah še vedno veliko preveč zaposlenih, da ima preveč opreme zgolj v skladiščih, približno sto ljudi je po nepotrebnem zaposlenih tudi na obrambnih upravah, ki imajo še vedno dimenzije za naborniško vojsko. Tudi integracija vodstvenega dela obrambe še ni uspela: obrambni sistem ima še vedno dve logistiki, dve obveščevalni službi (OVS in J2) ...
