Tiskane izdaje
NLB ni po današnji delniški skupščini nič bliže zahtevani dokapitalizaciji. Res je, formalnopravno podlago so sprejeli, a dogovarjanje med državo, KBC in morebitnimi interesenti za vstop v NLB ne napreduje. To opozarjajo v upravi in nadzornem svetu banke, ki kljub drugačnim nameram AUKN za zdaj ostaja nespremenjen.
AUKN je pod vodstvom Dagmar Komar sama sebe ustrelila v koleno, ko se je vzdržala pri glasovanju o svojem (!) predlogu za razrešitev četverice nadzornikov NLB in imenovanju njihovih naslednikov. S tem je še omajala svojo verodostojnost, NLB pa ostaja ujetnica obeh največjih lastnikov. Kakšna je raven odnosov med njima kaže dejstvo, da je AUKN včeraj krivdo za neuspeh javno prevalila na KBC – »KBC je s tem večinoma prevzel odgovornost za bodoče in preteklo stanje v banki« – in hkrati navedla, da so »s KBC v zadnjih mesecih dosegli pomemben napredek in večjo stopnjo soglasja v zvezi z najpomembnejšimi področji upravljanja banke«.
Država pripravlja plan B za NLB, za to je menda že pripravljenih 200 milijonov evrov v B-bilanci letošnjega proračuna, je mogoče slišati v finančnem zakulisju. Minister za razvoj in evropske zadeve Gaspari se je pridušal, da država letos (!) ne bo dokapitalizirala NLB, medtem ko je o finančnem ministru Križaniču znano, da svoje poslanstvo vidi v aktivni, prevladujoči vloge države v NLB, ki je vendarle prvobitni nacionalni interes.
Da je položaj v naših javnih financah kritičen, je splošno znano, enako velja za NLB, ki se šibi pod slabimi krediti. Ali ta vlada res ni sposobna in voljna končati mandata z vsaj eno spodobno tujo naložbo, recimo v NLB, ki bi rešila ti dve muhi na en mah? Navsezadnje je prav Gaspari v pogovoru za Sobotno prilogo povabil »katerokoli ameriško banko, da dokapitalizira NLB«.
