Polovičarstvo

Poročilo računskega sodišča razkriva, kako se ne sme ravnati z davkoplačevalskim denarjem.

Objavljeno
09. avgust 2011 20.43
Posodobljeno
09. avgust 2011 20.53
Zoran Potič, notranja politika
Zoran Potič, notranja politika

Podrobno branje poročila računskega sodišča o najemanju prostorov za potrebe policije razkriva, kako se ne sme ravnati z davkoplačevalskim denarjem. To velja za nekdanjega notranjega ministra Dragutina Mateja (SDS), še bolj pa za sedanjo ministrico za notranje zadeve in prvakinjo LDS Katarino Kresal.

Čeprav je ministrica predsedniku vlade Borutu Pahorju (SD) sama ponudila odstop, je s tem naredila le pol koraka. Prav zaradi polovičarstva lahko resno dvomimo, ali je ena redkih političark prvokategornic resno mislila s postavljanjem novih standardov v slovenski politiki.

Da slovenski politiki ne odstopajo radi, vemo že dolgo. Dokazov za to je veliko. Ko se je v mrežo neiskrenosti do javnosti - ne do nadzornih institucij - ujel Gregor Golobič (Zares), mu je zmanjkalo moči za postavljanje standardov. Ko je tožilstvo vložilo obtožni predlog proti Janezu Janši (SDS) zaradi sumov resnih kaznivih dejanj, je nekdanji premier - ne le da se ni umaknil - krenil v sveto vojno dokazovanja mednarodnega zarotništva.

Ko je računsko sodišče v primeru Karla Erjavca (Desus) ugotovilo negospodarno ravnanje, ko je bil še minister za okolje in prostor, se je šel neugledno igro merjenja moči s svojim nadrejenim.

Katarina Kresal je po vstopu v slovensko politiko veliko obetala. V svojem mandatu je sprala velik madež mlade slovenske države, prav tako zagovarja libertarne ideje sodobne družbe in predstavlja generacijo, ki bo kmalu morala prevzeti odgovornost za vodenje države.

Zato je njeno polovičarstvo pri vprašanju prevzemanja odgovornosti zaradi - objektivne ali subjektivne - narave napake razočaranje. Čeprav ji je računsko sodišče omogočilo še popravni izpit s popravljalnimi ukrepi, je škoda narejena.

Čeprav živimo v čedalje bolj radikalnem obdobju, odgovori na izzive niso radikalni ukrepi, ampak trezno, preudarno delovanje. Še posebno v okoliščinah, ko je svet morda pred novo globalno recesijo in ko v slovenski vladi manjka že tretjina ministrov. Je Pahor s tem, ko ni sprejel odstopa Kresalove, ravnal preudarno? Ravnal je pragmatično, a tudi to je le polovičarska poteza. Odgovor na križe in težave, v katerih se je znašla Slovenija, niso le volitve, je pa to, vse kaže, edini razumen odgovor.